Francoski reaktorji podražili elektriko

Številka 20,4 odstotka, ki je pristala v naslovih, ni povzemala celotnega dneva, temveč en sam trenutek. AFP jo je izračunal iz obvestil EDF pred 10. uro 12. avgusta, ko je bil zaradi okoljskih razlogov kot nerazpoložljiv označen največji delež francoskega jedrskega parka (Europe 1, France 24). Del teh reaktorjev je še naprej proizvajal elektriko, le z zmanjšano močjo. Gospodarsko pomembnejši del zgodbe se je pokazal v cenah, ko se je manjša proizvodnja srečala z visoko porabo.

Cene elektrike za dan vnaprej, torej cene, po katerih kupci danes zakupijo dobavo za jutri, so v Franciji poskočile za 21,8 odstotka na 142,50 evra za megavatno uro, v Nemčiji pa za 22,8 odstotka na 138,50 evra za megavatno uro (Euronext/Reuters, Oilprice). Do večera, ko je sončna proizvodnja upadla, povpraševanje po hlajenju pa ostalo visoko, so se cene pri trgovanju z dobavo istega dne v obeh državah povzpele nad 300 evrov za megavatno uro (The Edge).

13 reaktorjev, dve težavi

Od 57 francoskih jedrskih reaktorjev jih je bilo prizadetih 13: osem jih je v celoti stalo, pet pa jih je delovalo z zmanjšano močjo (Euronews, Barron's).

Znana težava so bile pregrete reke. Francoske jedrske elektrarne za hlajenje sistemov črpajo rečno ali morsko vodo, nato pa jo vračajo toplejšo. Okoljski predpisi omejujejo temperaturo vrnjene vode, da bi zaščitili ribe in ekosisteme nižje po toku. Ko je Garonna dosegla 28 stopinj Celzija, je morala elektrarna Golfech zmanjšati proizvodnjo. V Choozu blizu Belgije je nizek pretok Meuse sprožil francosko-belgijski dogovor o delitvi vode, reaktor pa so v celoti ustavili, da bi ohranili oskrbo za uporabnike nižje po toku v obeh državah (EDF Chooz, Franceinfo). Podobne omejitve so prizadele elektrarne ob Roni.

Manj pričakovan vzrok so bile meduze. V Gravelinesu, največjem francoskem jedrskem kompleksu na obali Severnega morja, je njihov množični prihod zamašil črpalke za zajem hladilne vode. EDF je ustavil tri bloke in zmanjšal moč četrtega, s tem pa je okoljska nerazpoložljivost presegla prejšnji rekord 15,6 odstotka, dosežen le dva dni prej (EDF, Le Figaro).

Pomanjkanje v Franciji, višji računi pri sosedih

Evropa nacionalne trge elektrike povezuje s skupnimi dnevnimi dražbami, zato pomanjkanje v Franciji lahko zviša ceno tudi v sosednjih državah. Ko iz sistema izpade poceni jedrska proizvodnja, jo nadomestijo dražje plinske elektrarne. Zadnja elektrarna, ki je potrebna za pokritje povpraševanja v določeni uri, praviloma določi tržno ceno za vso uro. Plin lahko tako postavi ceno celotnemu trgu, čeprav večina elektrike prihaja iz cenejših virov.

Pritisk se je povečal, ker je nemška proizvodnja iz vetra padla na 4,7 gigavata, približno 60 odstotkov pod sezonskim povprečjem (Euronext/Reuters). Dva največja evropska vira poceni elektrike sta oslabela hkrati, večerna sončna proizvodnja pa je po pričakovanju izginila iz sistema.

Evropska komisija je 11. avgusta sporočila, da je sistem ostal stabilen in da so čezmejne povezave usmerjale elektriko proti bolj obremenjenim območjem (European Commission). Nobena država ni ostala brez oskrbe. Toda zanesljiva oskrba in dostopni računi nista isto.

Najbolj neposredno so učinek občutila nizozemska gospodinjstva z dinamičnimi pogodbami, pri katerih se maloprodajna cena iz ure v uro ravna po veleprodajnih cenah (NL Times, Welingelichte Kringen). Italiji, veliki kupki francoske elektrike, se je v podobni junijski epizodi razpoložljiv uvoz iz Francije zmanjšal s približno 10 do 12 gigavatov na okoli 3 gigavate (DW). V Romuniji je bil drugi blok jedrske elektrarne Cernavoda že pred tem izključen, ker je suša na Donavi zmanjšala razpoložljivo hladilno vodo, kar je ločeno zaostrilo razmere v jugovzhodni Evropi.

Na drugi strani so lastniki plinskih elektrarn in upravljavci baterij prodajali elektriko po istih visokih cenah. Njihovi stroški goriva oziroma shranjene energije se v isti uri niso zvišali v enaki meri, zato se je razlika med stroški in prihodki povečala.

Majhne letne izgube, drage ure

EDF poudarja, da podnebne omejitve le malo zmanjšajo letno proizvodnjo. Zgodovinski podatki to večinoma potrjujejo: izgube so v skoraj vseh letih med 2000 in 2022 ostale pod enim odstotkom francoske jedrske proizvodnje, približno 1,5 odstotka pa so dosegle le v izjemno vročem poletju 2003 (DW). Družba namerava v 15 letih porabiti približno 9 mrd. evrov za prilagoditev svojega jedrskega parka višjim temperaturam (Le Monde).

Toda letna povprečja zakrijejo, kje nastane strošek. Ta pade na gospodinjstva in podjetja, ki elektriko kupujejo prav v urah, ko več reaktorjev hkrati zmanjša proizvodnjo. Letne izgube jedrske energije lahko ostanejo majhne, tržni strošek pa je kljub temu velik, ker se elektrika hitro podraži, kadar ob konici povpraševanja iz sistema izgine poceni proizvodnja. Ali bo prilagoditvena poraba EDF res zmanjšala izgube v najdražjih urah ali predvsem omejila skupno količino izgubljene energije čez leto, bodo morali pokazati RTE, francoski operater prenosnega omrežja, in tržni podatki iz prihodnjih vročinskih valov.