Francija kljub primanjkljaju odobri €36bn za obrambo

Francoska narodna skupščina je 19. maja odobrila dodatnih 36 milijard evrov za vojaške izdatke, s čimer se načrtovane obrambne naložbe do leta 2030 zvišujejo na 436 milijard evrov (Le Monde, Al-Monitor). Glasovanje se je končalo s 440 glasovi proti 122; proti sta glasovali le skrajno leva Nepokorna Francija in Zeleni. Gre za največje zvišanje francoskega vojaškega proračuna v več desetletjih. Toda edina jedrska sila v EU ne more uporabiti fiskalnega orodja, s katerim 17 drugih držav članic financira svoje ponovno oboroževanje.

Granate, ne platforme

Dodatnih 36 milijard evrov je namenjenih predvsem potrošnemu vojaškemu materialu, ne širjenju strukture oboroženih sil. Največji postavki sta 8,5 milijarde evrov za strelivo in skupno 8,4 milijarde evrov za drone in daljinsko vodene sisteme. Dodatni denar bo šel še za satelite za zgodnje opozarjanje (3,9 milijarde evrov) in prestreznike zračne obrambe, ki jih Francija razvija skupaj z Italijo (1,6 milijarde evrov) (Al-Monitor).

To so lekcije ukrajinskega bojišča, prevedene v proračunske vrstice. Po treh letih vojne, v katerih so se evropske zaloge hitro praznile, Pariz prednostno financira tisto, česar najprej zmanjka. Noben večji program se ne premika naprej: ni novih naročil lovcev Rafale, ni dodatnih fregat, ni pospeška za francosko-nemško bojno letalo šeste generacije. Predstavniki obrambne industrije revizijo opisujejo kot financiranje »formata, izglasovanega leta 2023, ki je bil podfinanciran«, ne kot širitev zmogljivosti (Forces Opérations). Približno 90 odstotkov izdatkov ostaja pri francoskih podjetjih, kar je najvišji delež domačega javnega naročanja v evropski obrambi (Defense News).

Izvzetje, ki ga Francija ne more uporabiti

Fiskalna reforma EU iz leta 2024 je uvedla obrambno odstopno klavzulo, ki državam omogoča, da iz izračuna primanjkljaja izločijo dodatne vojaške izdatke do 1,5 odstotka BDP. Aktiviralo jo je 17 držav članic (Epicenter Network, Brussels Signal). Francija je ni, ker je ne more.

Od julija 2024 je Francija v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem postopku EU, ki se sproži, ko javnofinančni primanjkljaj države preseže tri odstotke BDP. Francoski primanjkljaj znaša 5,1 odstotka. Odstopna klavzula preprečuje odpiranje novih postopkov zaradi obrambnih izdatkov, ne odpravlja pa že obstoječih. Člen 8 Uredbe (EU) 2024/1264 od Francije zahteva znižanje primanjkljaja pod tri odstotke do leta 2029, ne glede na porabo za rakete in satelite.

Ta asimetrija v EU je politično zgovorna. Nemčija je reformirala ustavno dolžniško zavoro in aktivirala klavzulo. Leta 2026 je za obrambo namenila 108 milijard evrov, skoraj dvakrat več kot Francija s 57 milijardami evrov. Poljska je kot prva država podpisala posojila iz instrumenta SAFE, novega mehanizma skupnega zadolževanja EU za vojaške izdatke, v vrednosti 43,7 milijarde evrov, za vojsko pa namenja 4,5 odstotka BDP. Države z največ fiskalnega prostora za oboroževanje niso nujno tiste, ki nosijo evropsko jedrsko odvračanje.

Dodaten pritisk ustvarjajo francoski stroški zadolževanja. Donosnost desetletnih obveznic je maja dosegla najvišjo raven po letu 2009. Predvideni strošek obresti za leto 2026, 74 milijard evrov, že presega obrambni proračun. Francija se zadolžuje za servisiranje dolga in hkrati za ponovno oboroževanje.

Pravila pod pritiskom

Zakon je dobil neobičajno široko podporo: stranka Rassemblement National in socialistična poslanska skupina sta se pridružili vladnemu bloku, kar je ena najširših obrambnih večin v zadnjih letih. Toda sprejeli so ga brez novih prihodkovnih ukrepov, ob predpostavki milijardnih rezov v drugih ministrstvih. Nasprotovanje levice ni bilo samo proračunsko: poslanci so opozarjali, da predlog vključuje ohlapno opredeljena izvršna pooblastila za obvoz okoljskih in prostorskih pravil v varnostnih izrednih razmerah.

Macron podpira ločeno obravnavo obrambnih izdatkov pri primanjkljaju. Italijanska premierka Giorgia Meloni je zagrozila z izstopom iz programa posojil SAFE, če se odstopna klavzula ne razširi tudi na stroške energije. Približno polovica držav, ki uporabljajo obrambno klavzulo, sproščeni fiskalni prostor namenja tudi neobrambnim postavkam, kar slabi verodostojnost mehanizma ravno takrat, ko narašča pritisk za njegovo širitev.

Predlog se 2. junija seli v francoski senat. Parlamentarna matematika je rešena. Fiskalna ni.