Francija potrjuje oborožitev do 2030

Francoska narodna skupščina je 1. julija s 375 glasovi za in 113 proti potrdila spremenjeni zakon o vojaškem načrtovanju, ki obrambne izdatke usmerja z 47,2 milijarde evrov leta 2024 na 75,7 milijarde evrov leta 2030 (Sénat, Le Monde). Skupna sedemletna vrednost se približa 436 milijardam evrov, potem ko je prejšnji načrt predvideval 413 milijard (Arab News/AFP).

Za edino jedrsko vojaško silo v Evropski uniji je to resna politična zaveza, po kateri bodo presojali tudi prihodnje vlade. A zakon o vojaškem načrtovanju določi smer, ne zagotovi denarja sam po sebi. Sredstva morajo vsako leto potrditi še proračunski zakoni, obrambno ministrstvo mora podpisati pogodbe, tovarne morajo opremo izdelati, vojska pa jo mora pretvoriti v dejansko pripravljenost. Za Evropo je ta veriga pomembnejša od samega glasovanja.

Od zavez k proizvodnim linijam

Evropska razprava o obrambi je že presegla vprašanje, koliko kdo obljubi. Zaveznice v Natu zdaj gledajo proti merilu 3,5 odstotka BDP za temeljno obrambo do leta 2035 (NATO). Francoska pot ostaja precej pod tem pragom, razkorak pa postaja občutljivejši, ker Rusija povečuje vojaške zmogljivosti, ameriška zavezanost ostaja politično pogojena, Natovi cilji pripravljenosti pa se zaostrujejo.

Težje vprašanje je pretvorba proračuna v rakete, drone in usposobljene enote. Kriza pri programu FCAS/SCAF, francosko-nemško-španskem projektu bojnega letala šeste generacije, kaže, kaj se zgodi, kadar denar obstaja, upravljanje projekta pa ne. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dejal, da je bil program »politično slabo zastavljen«, ker partnerji niso razrešili, kdo dobi industrijska naročila in kdo nadzor nad zasnovo letala (FAZ). Berlin medtem z Airbusom in sedmimi partnerskimi podjetji že gradi alternativno pot za prihodnje bojno letalo (Deutschlandfunk).

Francosko-italijanski odnos kaže nasprotno dinamiko. Šestintrideseti dvostranski vrh je prinesel obrambni načrt za obdobje 2026-2031, ki zajema zračno obrambo SAMP/T, rakete Aster in skupni prestreznik za hipersonične grožnje (French Diplomacy). Sodelovanje deluje tam, kjer so podjetja že povezana in kjer industrijsko zaupanje nastane pred politično kupčijo, ne šele po njej.

Kaj potrebuje vzhodno krilo

Za Poljsko in Romunijo je preizkus konkreten: ali bo francoska poraba dala opremo, ki jo njuni vojski lahko uporabita. Poljska je večinoma kupovala drugje: ameriško zračno obrambo, švedske podmornice in južnokorejske tanke (Polish Ministry of Defence, Money.pl). Varšava nagrajuje dobavitelje, ki dostavljajo hitro in proizvajajo lokalno. Francija te vloge za zdaj nima.

V Romuniji ima Pariz ugodnejši položaj. Francija vodi Natovo večnacionalno bojno skupino v Cincuju, kar pomeni, da so francoski vojaki in poveljniške strukture del prve črte zavezniške obrambe v Romuniji (NATO). Romunski komentarji to prisotnost razumejo tudi kot zmanjšanje odvisnosti od ameriških političnih ciklov (Adevărul). Toda tudi tam so odločilna vprašanja zaloge streliva, vzdrževanje in pripravljenost, ne naslovne številke.

Račun za zakonom

Francosko računsko sodišče Cour des comptes, ki nadzira javno porabo, je za leto 2025 navedlo javni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP in dolg pri 115,7 odstotka BDP ter opozorilo, da država nima verodostojnega načrta za financiranje obveznosti po letu 2026 (Cour des comptes). Stroški obresti za državni dolg so se v prvem četrtletju 2026 povečali za 37 odstotkov (Le Monde). Obrambna ministrica Catherine Vautrin govori o dodatnih 8,5 milijarde evrov za strelivo, toda dokler pogodbe ne pokažejo obsega naročil in dobav, ostaja treba razlikovati med politično trditvijo in dejanskimi zalogami (Le Figaro).

Francija je izglasovala resno izhodišče za evropsko obrambno povpraševanje. Ali se bo to povpraševanje spremenilo v odvračanje, bo odvisno od naslednjih korakov: letnih proračunov, ki sprostijo sredstva, pogodb s tovarnami, ki lahko res dobavijo, in opreme, ki pride do enot, usposobljenih za uporabo. Zakon je odprl pot. Dobavna veriga bo odločila, ali bodo vzhodne zaveznice dobile, kar potrebujejo, še pred koncem desetletja.