Francija dosegla črtanje Usmanova s seznama sankcij EU

Vlade članic EU so 22. septembra še za tri leta podaljšale sankcije proti posameznikom zaradi ruske agresije, z evropskega seznama pa umaknile milijarderja Alisherja Usmanova (Svet EU). Francija je zagovarjala njegov umik, vendar ni javno pojasnila, zakaj prav njegov primer zahteva izjemo. Naslednji dan je Azerbajdžan pomilostil zaprtega francoskega državljana. Časovno zaporedje odpira vprašanje, na katero doslej znani dokazi ne dajejo odgovora.

Kako je grožnja z vetom spremenila seznam

Rusko-uzbekistanski poslovnež Usmanov je bil uvrščen na sankcijski seznam EU. Uvrstitev pomeni, da morajo banke in podjetja v vseh državah članicah zamrzniti njegovo premoženje. Svet Evropske unije, v katerem se vlade članic dogovarjajo o sankcijah, mora uvrstitve občasno podaljšati. Za odločitev je potrebno soglasje, zato jo lahko prepreči že ena sama vlada.

Slovaška si je več mesecev prizadevala doseči umik Usmanova in drugega milijarderja, Mihaila Fridmana, vendar neuspešno. Francija je 11. septembra vložila svojo zahtevo, ki se je nanašala samo na Usmanova (Euronews).

Ker soglasja nista dali dve vladi, se je podaljšanje ustavilo. EU je sankcijske uvrstitve podaljšala le za en teden, medtem ko sta Slovaška in Francija vztrajali pri svojem (STVR).

Pritisk je zalegel. Končna odločitev ohranja sankcije za skoraj 3.000 oseb in pravnih subjektov do 22. septembra 2029 (Svet EU). Z nekaj imen je seznam očistila; med umaknjenimi sta Usmanov in Fridman (Le Monde).

Pomilostitev naslednji dan in nepotrjena povezava

Azerbajdžanski predsednik je 23. septembra pomilostil francoskega državljana Martina Ryana, ki je bil v priporu od decembra 2023 (APA). Tisti večer je francosko zunanje ministrstvo sporočilo, da se je Ryan vrnil k družini. Pomilostitev je pozdravilo kot humanitarno gesto, Usmanova pa ni omenilo (TV5Monde).

Euronews je pred odločitvijo o sankcijah poročal, da naj bi diplomati opisovali dogovor: Azerbajdžan naj bi v zameno za umik Usmanova pomilostil dva francoska državljana (Euronews). Reuters je ločeno navedel izjave treh evropskih diplomatov, po katerih naj bi Pariz v zasebnih pogovorih obtožil Baku, da Usmanova uporablja za pritisk na Francijo zaradi dveh njenih državljanov (France 24).

Azerbajdžan je takšno poročanje zavrnil, nobena od vlad pa ni potrdila, da je prišlo do izmenjave. Drugi francoski državljan, poslovnež Anass Derraz, je bil 24. septembra še vedno v zaporu (BBC). Pogoji morebitnega dogovora niso bili nikoli objavljeni, zato njegovo nadaljnje pridržanje ne potrjuje nobene od razlag.

Pojasnilo, ki ga Francija dolguje partnericam

Edino javno pojasnilo Francije je podal neimenovani diplomat v Parizu. Skliceval se je na konkreten vidik nacionalne varnosti in povedal, da so se na Francijo glede Usmanova obrnili mednarodni partnerji (Le Figaro).

To pojasnilo je skopo v primerjavi s sodnim spisom. Splošno sodišče EU je februarja 2024 potrdilo uvrstitev Usmanova na seznam. Presodilo je, da je vodilni poslovnež v panogah, ki Rusiji prinašajo znatne prihodke (EUR-Lex). Sodba ne pomeni, da je njegov umik nezakonit, saj lahko vlade s skupno odločitvijo s seznama umaknejo kogar koli. Kaže pa, da je prvotna utemeljitev za njegovo uvrstitev prestala sodni nadzor.

Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je dejal, da je Pariz odločno pritiskal, ne da bi podal podrobno pojasnilo. Francijo je pozval, naj pojasni svoje razloge (ERR).

Skrb za nadaljnji pritisk na oba poslovneža zdaj prevzemajo vlade posameznih držav. Estonija in Latvija sta uvedli lastne omejitve, Litva pa pripravlja ukrepe (To Brief). Vsaka od teh držav mora oblikovati in izvajati svoja pravila. Ta veljajo le znotraj njenih meja, bankam drugod po EU pa evropska pravila ne nalagajo več, da zamrznejo premoženje obeh.

Potrjeno je, da je Francija izkoristila odločitev, za katero je potrebno soglasje vseh vlad, in dosegla izjemo na vseevropskem sankcijskem seznamu. Drugim vladam in javnosti ni pojasnila, kakšna grožnja naj bi izjemo upravičila. Povezava med Ryanovo pomilostitvijo in umikom sankcij ostaja nedokazana. Vprašanje lahko razjasni le francosko zunanje ministrstvo, ki pogovore v Svetu označuje za zaupne.