Francoski Rafale sestrelil dron nad Latvijo

Dve sestrelitvi v treh tednih. Romunski F-16 je 19. maja uničil dron nad Estonijo. Francoski Rafale je 8. junija enako storil nad Latvijo. V obeh primerih je NATO izid predstavil kot uspeh. V nobenem pa ni javno pojasnil pravil, po katerih sta pilota smela streljati.

Prav ta praznina bo šla na mizo voditeljev na vrhu v Ankari 7. in 8. julija.

Misija nadzora, ki zdaj tudi strelja

Natovo letalsko varovanje Baltika od leta 2004, kmalu po vstopu treh baltskih držav v zavezništvo, rotira zavezniška bojna letala prek letalske baze Šiauliai v Litvi. Misija obstaja zato, ker Estonija, Latvija in Litva nimajo svojih bojnih letal. Dve desetletji so zaveznice prepoznavale in spremljale neznana letala v bližini baltskega zračnega prostora. To je bila mirovna patrulja, ne bojna operacija. Streljanje je bilo redka izjema, odobrena od primera do primera prek nacionalnih prestolnic.

Dron je 8. junija okoli 9.18 po lokalnem času iz Rusije vstopil v latvijski zračni prostor. Dva francoska Rafala sta vzletela iz Šiauliaia in ga po poročanju Numerame in Le Figara uničila nad Berzgalejem, približno 30 kilometrov od ruske meje. Latvijski obrambni minister Raivis Melnis je dejal, da je ukaz za posredovanje izdalo Natovo poveljstvo. Tri tedne prej je estonski obrambni minister osebno odobril strel romunskega pilota nad estonskim ozemljem.

Dve posredovanji, dve verigi odločanja. Javnega pojasnila, zakaj sta se razlikovali, ni.

Kdo sme reči »streljaj«

Predsedniki vseh treh baltskih držav so 21. maja od Nata zahtevali, naj opusti model letalskega varovanja in ga nadomesti s stalno misijo zračne obrambe. Njihova ključna zahteva je vnaprej preneseno pooblastilo za uporabo sile. To bi Natovemu poveljniku omogočilo, da odredi sestrelitev, ne da bi moral vsako odločitev najprej poslati v nacionalno prestolnico (NATO). Podobno formulacijo je na vrhu skupine B9 v Bukarešti podprlo devet držav vzhodnega krila. Madžarska se je vzdržala, kar lahko pomeni veto, saj vsaka odločitev Nata zahteva soglasje vseh 32 članic.

Generalni sekretar Mark Rutte je obe sestrelitvi opisal kot »točno to, kar smo načrtovali«, vendar se je izognil jeziku baltskih predsednikov o nadgradnji misije (NATO). Nemčija, Francija in ZDA spremembe niso javno podprle. Če bi jo zavezništvo sprejelo, bi vnaprej preneseno pooblastilo pomenilo največji premik v Natovi drži na vzhodnem krilu po vzpostavitvi okrepljene prednje prisotnosti na vrhu v Varšavi leta 2016.

Vzhodne zaveznice ne čakajo

Ker zavezništvo nima skupnih pravil o tem, kdo odobri uporabo sile, vzhodne članice gradijo svoje rešitve. Poljska je podpisala pogodbo za protidronske baterije v vrednosti 4,2 mrd. evrov, ki bodo v celoti pod nacionalnim nadzorom, pri čemer je povsem obšla evropsko pobudo za zračni ščit (Defence24). Če se NATO ne more dogovoriti, kdo izda ukaz za sestrelitev, bo Varšava to odločitev zadržala zase.

Romunski pilot je pod Natovim poveljstvom sestrelil dron nad Estonijo. Romunija pa nad svojim ozemljem še ni sestrelila nobenega, čeprav je leta 2026 doživela več vdorov, med njimi dron, ki je 29. maja zadel stanovanjski blok v Galațiju, ranil dve osebi in prisilil 70 ljudi v evakuacijo (Digi24). Ameriški protidronski sistem Merops je bil razglašen za operativnega, vendar ga niso namestili v najbolj izpostavljeno obmejno mesto. Pod Natovim poveljstvom v tujini je pilot imel pooblastilo. Po nacionalnih pravilih doma se je sistem ustavil.

Francija, ki trenutno vodi baltsko rotacijo, je pred posredovanjem 8. junija v enem samem tednu zabeležila 11 vzletov za prestrezanje (Euronews). Rotacija se konča julija. Kdor bo nasledil Francijo, bo prevzel enak operativni tempo, brez zagotovila, da ga bo lahko ohranil.

Vsaka sestrelitev olajša naslednji ukaz, hkrati pa ga je po obstoječih pravilih težje utemeljiti. Kot je zapisala ena od analiz, je »stalna prisotnost lažji del; vnaprej preneseno pooblastilo za uporabo sile med 32 članicami je del, ki ga Evropa še ni zaprla« (Grosswald). Ankara bo morala odločiti, ali naj NATO formalizira to, kar piloti že počnejo, ali ohrani premišljeno nejasnost. Formalizacija bi preoblikovala vzhodno krilo. Nejasnost pa baltsko zračno obrambo pušča odvisno od tega, katera zaveznica je prav takrat v rotaciji v Šiauliaiu, in od tega, ali njen pilot dobi ukaz, preden dron doseže mesto.