Zamrznjen denar EU draži Madžarsko

Madžarski javnofinančni primanjkljaj, torej razlika med državnimi prihodki in odhodki, bo letos dosegel 7,5 odstotka BDP, poroča Portfolio, ki se sklicuje na oceno samega finančnega ministrstva. Brez korektivnih ukrepov bi se povzpel na 8,3 odstotka. V obeh primerih bi bil več kot dvakrat višji od 3-odstotne meje, ki jo v EU določa fiskalni okvir.

Vzrok ni nenaden gospodarski šok, temveč dolgotrajen politični spor. Madžarska je v proračunske načrte vgradila milijarde evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje, vendar ta denar ostaja zamrznjen, ker vlada v Budimpešti ni izpolnila pogojev Bruslja glede pravne države. Država zato še naprej financira projekte, ki naj bi jih pokrila sredstva EU, račun pa vmes zapira z lastnim zadolževanjem.

Kako blokirana povračila postanejo dolg

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), evropski sklad za obnovo po pandemiji, deluje po načelu: država najprej porabi denar, Evropska komisija pa ji ga nato povrne, ko preveri, ali so dogovorjene reforme izpolnjene (Evropska komisija, Uredba 2021/241).

Pri Madžarski so ta povračila blokirana. Komisija je pred prvim izplačilom iz RRF določila 27 pogojev, povezanih z neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji in reformo javnega naročanja (Komisija). Ločeno je Svet EU na podlagi mehanizma za zaščito proračuna zamrznil 6,3 milijarde evrov, oziroma 55 odstotkov obveznosti v treh kohezijskih programih (Svet EU).

Učinek se vidi v dveh številkah. Po podatkih finančnega ministrstva, ki jih navaja Portfolio, že izgubljeni dostop do RRF pojasni približno 1,1 odstotne točke BDP primanjkljaja. Drugače povedano: približno sedmina celotnega madžarskega primanjkljaja nastaja zato, ker je Budimpešta računala na povračila iz Bruslja, ki jih Bruselj zaradi neizpolnjenih pogojev ne izplača. Če bi sredstva vendarle prispela, ministrstvo pričakuje izboljšanje salda za približno 0,5 odstotne točke (Portfolio). Telex/G7 je oceno povzel ostreje: brez sredstev EU bi primanjkljaj presegel 8 odstotkov.

Ko vlada financira projekte, preden zanjo plača EU, mora nekdo premostiti vrzel. Madžarska zakladnica izda več dolga, črpa rezerve ali financiranje preusmeri prek državnih subjektov. Spor o reformi sodstva se tako iz političnega vprašanja spremeni v konkreten strošek zadolževanja.

Kdo plačuje spor z Brusljem

Gradbena podjetja, lokalne oblasti in izvajalci projektov denar še naprej prejemajo. Politika se izogne vidnemu prizoru ustavljenih projektov, ki so bili javnosti predstavljeni kot evropsko sofinancirani. To so kratkoročni zmagovalci.

Strošek nosijo madžarski davkoplačevalci. Več državnega zadolževanja pomeni višje izdatke za obresti, ti pa v proračunu tekmujejo z javnimi storitvami. Madžarska centralna banka MNB strošek državnega zadolževanja neposredno povezuje z obrestnimi merami v širšem gospodarstvu (MNB). Ko mora država za prodajo obveznic plačati več, banke praviloma prevrednotijo tudi posojila podjetjem in gospodinjstvom.

Dodaten pritisk prihaja s forinta. Če vlagatelji zamrznjena evropska povračila razumejo kot trajno politično tveganje in ne kot časovni zamik, zahtevajo višje donose za posojanje Madžarski ali zmanjšajo izpostavljenost do forintskih naložb. Evropska centralna banka pojasnjuje, da se tečaji odzivajo na razlike v obrestnih merah med državami in na zaupanje vlagateljev (ECB). Šibkejši forint podraži uvoz in se prelije v cene, ki jih plačujejo madžarska gospodinjstva.

Poljska kaže ceno zamude

Najbližji precedens je Poljska. Tudi njen načrt za okrevanje je zaradi spora z Brusljem o pravni državi zamujal približno dve leti. Do junija 2026 je Poljska prejela 34,15 milijarde evrov, približno 62 odstotkov svoje dodelitve, potem ko so se politični odnosi izboljšali (Bankier, Strefa Inwestorów). Poljska izkušnja kaže, da zamuda stane tudi takrat, ko denar nazadnje pride, saj mora država vmes najemati posojila in plačevati obresti za premostitveno financiranje.

Romunija izostri tržni vidik iste težave. Njena centralna banka opozarja, da so tveganja za finančno stabilnost še vedno povišana, saj ima Romunija enega največjih primanjkljajev v EU (Digi24). Vlagatelji v obveznice od Bukarešte že zahtevajo višji donos kot od drugih večjih srednjeevropskih vlad (Bursa). Madžarska tvega, da zdrsne v isti razred: med države, pri katerih fiskalna verodostojnost ni več občasna skrb, temveč stalno vprašanje.

Madžarski primanjkljaj sam po sebi ne okuži sosednjih gospodarstev. Vlagatelji pa fiskalno disciplino v regiji presojajo primerjalno, zato država, ki se zadolžuje za luknjo, ki bi jo lahko zaprla z izpolnitvijo pravnih pogojev, deluje drugače kot država, ki se zadolžuje za naložbe. Ključno vprašanje je, ali bo Budimpešta te pogoje izpolnila ali bo še naprej plačevala ceno, da se jim izogne.