Konec subvencij ob nafti pri $97

Nemčija, Španija in Italija bodo konec junija skoraj hkrati odpravile del začasnih ukrepov, s katerimi so blažile cene goriva. Skupaj ustvarijo več kot 40 odstotkov BDP euroobmočja. Takšen umik fiskalne podpore bi bil v običajnih razmerah obvladljiv, vendar prihaja v trenutku, ko je nafta po novih iransko-izraelskih napadih nad 97 dolarji za sod (Al Jazeera), rast v euroobmočju se je upočasnila na 0,1 odstotka (Eurostat, CNBC), inflacija pa se je povzpela na 3,2 odstotka (Eurostat). Cene rastejo, gospodarstvo pa stoji na mestu, zato se Evropa znova približuje stagflacijskemu položaju. Evropska centralna banka (ECB), ki določa stroške zadolževanja za 20 držav euroobmočja, bo v sredo skoraj zagotovo znova zvišala obrestne mere. Trgi temu pripisujejo 91-odstotno verjetnost.

Dejanski strošek nafte pri 97 dolarjih

Referenčna cena 97 dolarjev za sod nafte Brent ne pokaže, koliko evropske rafinerije v resnici plačajo, ko surovina prispe v pristanišča. Hormuška ožina, ozka morska pot med Iranom in Omanom, po kateri običajno potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte, je motena že 100 dni. Ladje zato plujejo okoli afriškega Rta dobrega upanja, kar pomeni dodatnih 10 do 14 dni na morju. Zavarovalne premije za vojno tveganje so se od februarja zvišale za več kot 2.000 odstotkov. Ko nafta doseže evropski trg, je njen dobavljeni strošek precej višji od naslovne borzne cene.

Institut Jacques Delors izračunava, da je EU od konca februarja za uvoz fosilnih goriv porabila dodatnih 46 mrd. evrov. Državni ukrepi za blaženje cen v 23 članicah so dodali še 16 mrd. evrov, skupaj približno 60 mrd. evrov gospodarskega bremena.

Pri plinu je položaj še manj ugoden. Skladišča v EU so zapolnjena 40,8-odstotno, medtem ko morajo do 1. novembra doseči obvezni 80-odstotni cilj (AGSI+). Nizozemska, ključno plinsko vozlišče severne Evrope, je pri le 16,1 odstotka. Iranski napadi na katarski kompleks Ras Laffan so iz proizvodnje izločili 17 odstotkov katarskega utekočinjenega zemeljskega plina, po oceni za tri do pet let. Ta dobava se pred zimo ne bo vrnila.

Tri države, en teden, brez usklajevanja

Nemško znižanje davka na gorivo v višini približno 17 centov na liter se izteče 30. junija. Bencin trenutno v povprečju stane 1,92 evra, čez noč pa bi se podražil na približno 2,09 evra. Španiji se isti dan izteče znižanje DDV na gorivo z 21 na 10 odstotkov; brez podaljšanja bi se bencin podražil za približno 29 centov na liter. Italija je subvencijo za dizelsko gorivo prepolovila že 6. junija, zato se je dizel povzpel nad 2 evra za liter.

EU nima mehanizma, ki bi usklajeval iztek takšnih ukrepov. Fiskalna prožnost, ki jo je Evropska komisija 3. junija dovolila do 0,3 odstotka BDP na leto, velja samo za strukturne naložbe v energetiko, denimo obnovljive vire in omrežja. Znižanja davkov na gorivo so izključena. Vlade so zato ujete v neprijeten mehanizem: odprava subvencij takoj dvigne cene, višje cene okrepijo argument za novo zaostritev denarne politike, višje obrestne mere pa dodatno pritisnejo na gospodinjstva.

Kdo nosi breme

Pričakovano sredino zvišanje bo depozitno obrestno mero ECB, to je obrestno mero, ki jo centralna banka plačuje za depozite čez noč in ki sidra širše stroške zadolževanja, dvignilo na 2,25 odstotka. Vendar ena obrestna mera velja za dvajset zelo različnih gospodarstev. Nemška inflacija znaša 2,7 odstotka. V Grčiji je aprila dosegla 5,4 odstotka, cene energije pa so bile medletno višje za 20,2 odstotka. Bolgarija, energetsko najintenzivnejše gospodarstvo v EU, za enoto BDP porabi trikrat več energije od povprečja euroobmočja. Inflacija je tam dosegla 7 odstotkov.

Kupna moč se krči tam, kjer gospodinjstva to najhitreje občutijo. V Italiji so se plače zvišale za 2,1 odstotka, cene pa za 2,9 odstotka: zaposleni nominalno zaslužijo več, vsak mesec pa lahko kupijo manj. Rabobank ocenjuje, da bi nizozemski bencin do konca poletja lahko dosegel 2,82 evra za liter, če se bo surova nafta še dražila. Ista napoved pričakuje, da bi zimske cene plina dosegle 76 evrov za megavatno uro, približno dvakratnik sedanjih ravni.

Plinska skladišča se morajo v manj kot petih mesecih skoraj podvojiti, pri čemer se okno za polnjenje zapira oktobra. Predsednik Bundesbank Joachim Nagel je 5. junija povedal neposredno: »Tudi če bi se vojna končala danes, je bilo energetski infrastrukturi in svetovnim dobavnim verigam povzročene že veliko škode.« Subvencije se kljub temu iztekajo. Do zime je pet mesecev, glavni evropski plinski blažilnik pa je napol prazen.