Po napadu v Galațiju €1.5B za protidronsko obrambo

Ruski dron Geran-2 je 29. maja zadel stanovanjski blok v romunskem Galațiju in ranil mater ter njenega najstniškega sina. To je bil prvi napad na stanovanjsko stavbo na ozemlju Nata od začetka ruske invazije na Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je obsodil »neodgovorno ravnanje Rusije« (Kyiv Independent). Po skupnih kanalih zavezništva pa se ni zgodilo veliko. Romunija ni sprožila 4. člena Nata, ki članici omogoča zahtevo po formalnih posvetovanjih, kadar se čuti ogroženo, temveč je izbrala dvostranske poti.

Na vzhodnem krilu se medtem skozi orožarske pogodbe, hitrejše razmestitve in industrijska partnerstva sestavlja vzporedna obrambna arhitektura, ki obide zahtevo zavezništva po soglasju vseh 32 članic.

Pogodbe so podpisane, sistemi pridejo šele čez leta

Romunija je pred rokom 31. maja za SAFE, novi program Evropske unije za skupno obrambno porabo, podpisala za skoraj 1,5 mrd. evrov pogodb za obrambo pred droni. Med njimi je sedem sistemov zračne obrambe Rheinmetall SKYNEX in več kot 400.000 kosov specializiranega streliva (Capital.ro). Dobave bodo trajale od enega do dveh let. Do takrat lahko Romunija drone prestreza z lovskimi letali, nima pa kopenskega sistema, ki bi jih ustavil nad mesti.

Italija je 3. junija v letalsko oporišče Mihail Kogălniceanu poslala štiri Eurofighterje Typhoon in približno 180 pripadnikov osebja; 15. junija naj bi sledila še dvostranska misija usposabljanja za boj proti dronom (NewsUkraine). Obe razmestitvi sta bili načrtovani že pred napadom v Galațiju. Ta jima je dal politično težo.

Romunski predsednik je 4. junija z estonskim predsednikom Alarjem Karisom govoril o »tesnem sodelovanju pri protidronskih projektih« (ERR). Sporočilo ni navedlo sistemov, rokov ali prenosov tehnologije. Estonija ima ob meji senzorje za zaznavanje, nima pa aktivne zmogljivosti za sestrelitev. Drone lahko vidi prihajati. Uničiti jih ne more.

Kje je dejanski zagon

Poljska državna orožarska skupina PGZ je z estonskim podjetjem Frankenburg Technologies podpisala proizvodni dogovor za protidronske rakete, z zmogljivostjo 10.000 enot na leto (Army Recognition). Dogovor Poljsko postavlja v vlogo središča množične proizvodnje streliva za boj proti dronom na vzhodnem krilu.

Ukrajina neposredno v Romunijo, Latvijo, Litvo in Estonijo pošilja specializirane ekipe za boj proti dronom, s čimer prenaša frontne izkušnje državam, ki se s takšnimi grožnjami še niso soočile (Romania Insider). Finska, ki je 15. maja po lastnem preplahu zaradi drona za tri ure zaprla helsinško letališče, je odobrila 50,2 mio. evrov nujnih sredstev za obrambo pred droni in do leta 2032 za več kot 1 mrd. evrov povečala pooblastila za nabave (Finnish Government).

Zakaj skupne strukture ne dohajajo tempa

Glavna politika Evropske unije na tem področju, akcijski načrt za boj proti dronom, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala v Vilni, je nezavezujoče sporočilo Komisije, ne zakonodaja. Okvir za izvajanje cilja na leto 2030. Evropska pobuda za obrambo pred droni naj bi začetno zmogljivost dosegla konec leta 2026, polno delovanje pa do konca leta 2027 (UAV Defence, 2EU Brussels). Nato ponuja tržnico za protidronske nabave in okvire za vaje, kar pomaga pri interoperabilnosti, ne pomeni pa enotnega poveljstva, ki bi ob treh zjutraj sestrelilo dron nad Galațijem (Defense News).

Rok v programu SAFE je države potisnil k podpisu pogodb do 31. maja. Skupni evropski okviri ne bodo operativni pred letom 2027. Nacionalne nabave v okviru SAFE zato postajajo dejanska evropska obrambna arhitektura: dvostranska po zasnovi, skupna predvsem po ambiciji.

Za civiliste v državah Nata, ki jih zadenejo čezmejni učinki vojne, ni posebnega odškodninskega okvira. Po navedbah romunskih oblasti sta žrtvi iz Galațija prejeli pomoč iz državnega sklada za nujno socialno pomoč, istega mehanizma, ki ga uporabljajo po poplavah.

Med zaveznicami ni niti soglasja, da je potreben odziv. Slovaški zunanji minister Juraj Blanár ni hotel poklicati ruskega veleposlanika na zagovor in je takšno potezo označil za »postavljanje, ki ne reši ničesar« (Aktuality.sk). Premier Robert Fico je šel še dlje in incident uporabil za zahtevo po dialogu med Evropsko unijo in Rusijo (STVR).

Obrambni ministri Nata se bodo 18. junija sestali v Bruslju. Baltski predsedniki zahtevajo, da se zavezništvo premakne od varovanja zračnega prostora, torej nadzora neba, k zračni obrambi, ki nebo tudi brani (AeroTime). Od tega, ali bo srečanje prineslo operativne odločitve, je odvisno, ali se bo dvostranska arhitektura utrdila kot trajna rešitev ali pa bodo skupne strukture vendarle dohitele grožnjo ljudem, ki spijo v desetem nadstropju bloka v Galațiju.