Nemčija odobrila novo zadolževanje

Nemčija je leta zadolževalno zadržanost predstavljala kot gospodarsko vrlino. Vlada Friedricha Merza je zdaj sprejela osnutek proračuna za leto 2027, ki predvideva približno 203,6 do 203,7 mrd. evrov novega zadolževanja, poroča Reutersovo poročanje, povzeto pri Yahoo Finance. Evropska razsežnost te odločitve se začne pri izhodišču: Nemčija si lahko v okviru skupnih pravil privošči nekaj, česar si Francija in Italija ne moreta.

To izhodišče ima tri dele. Vlagatelji Nemčijo še vedno obravnavajo kot varnega dolžnika, ustava Berlinu po novem dopušča širše izjeme, obrambna poraba pa zadolževanju daje politično zaščito. Denar je dražji kot v letih poceni financiranja, vendar je donosnost desetletne nemške državne obveznice, torej obrestna mera, ki jo vlagatelji zahtevajo za desetletno posojanje Berlinu, 7. julija znašala približno 2,99 odstotka. Po podatkih TradingEconomics to ni cena, ki bi kazala na strah pred financiranjem države.

Zadolževanje prihodnjih let

Načrt je sestavljen iz več plasti. Osrednji zvezni proračun, infrastrukturni sklad in sklad za Bundeswehr naj bi v letih 2027–2030 skupaj prinesli približno 838,2 mrd. evrov načrtovanega zadolževanja, navaja isto Reutersovo poročanje. Berlin prihodnje davčne prihodke prestavlja v današnje varnostne in infrastrukturne izdatke.

Pravna pot je pri tem ključna. Nemška dolžniška zavora, ustavno pravilo, ki omejuje običajno zadolževanje države, ne učinkuje več enako, ko obrambni in varnostni izdatki presežejo en odstotek BDP, torej letne gospodarske proizvodnje. O tem sta poročala DW in FAZ. Zato je takšno zadolževanje doma lažje braniti, kot bi bilo splošno širjenje državne porabe.

Tveganje pride pozneje. Zvezni izdatki za obresti, torej denar, ki ga država plača upnikom, še preden se začne razprava o novih storitvah ali davčnih znižanjih, naj bi se po poročanju Tagesschau povečali z 41,9 mrd. evrov leta 2027 na 80,7 mrd. evrov leta 2030. Ta plačila postanejo prva terjatev do prihodkov, zato bodo prihodnje vlade vsako proračunsko pogajanje začele z manj prostora.

Lažje bi bilo, če bi več dela opravila rast. Nemški mediji poročajo, da proračun predvideva realno rast, torej rast po odšteti inflaciji, v višini 0,5 odstotka leta 2026 in 0,9 odstotka leta 2027, navaja Onvista/Reuters. Šibka rast zadolževanja sama po sebi ne naredi napačnega, poveča pa pomen vprašanja, kaj država z dolgom kupuje.

Koga proračun varuje

Prve zmagovalce je mogoče hitro našteti. WirtschaftsWoche poroča o načrtovanih naložbah v višini 117,5 mrd. evrov in osnovni obrambni porabi v višini približno 109,7 mrd. evrov za leto 2027. Denar bo tekel k obrambnim proizvajalcem, gradbenim podjetjem, železniškim izvajalcem in dobaviteljem, vezanim na javna naročila. Poljska bo načrt presojala manj po računovodstvu kot po tem, ali se bo spremenil v opremo, logistiko in podporo Ukrajini, ki bodo dejansko prispele. To skrb odraža tudi poljsko poročanje DW.

Kritje prihaja iz manj zaščitenih delov države. Upday UK poroča o 3 mrd. evrov rezov v subvencije za pokojninsko zavarovanje in 1,8 mrd. evrov rezov v subvencije za zdravstveno zavarovanje, poleg tega pa še o prenosu 2,7 mrd. evrov iz Sklada za podnebje in preobrazbo v splošni proračun, da bi zapolnili vrzel. Te subvencije so transferji iz zveznega proračuna v zavarovalne sisteme, zato bo dejanski učinek odvisen od poznejših odločitev o prispevkih, storitvah in rezervah. Smer pa je jasna: obramba in infrastruktura dobivata zaščito, socialne in podnebne postavke pomagajo pri proračunski matematiki.

Zakaj drugi tega ne morejo prepisati

Proračunska pravila Evropske unije še vedno temeljijo na meji primanjkljaja pri treh odstotkih BDP, torej letni razliki med izdatki in prihodki, ter na referenčni vrednosti dolga pri 60 odstotkih BDP, kot določata Evropska komisija in Uredba 2024/1263. Neenakost je v začetnem položaju. Država z nemškim ugledom varnega dolžnika lahko varnostni šok pretvori v naložbeno zadolževanje; država z visokim dolgom se z istimi pravili sreča ob manjši potrpežljivosti trgov in z manj domačega manevrskega prostora.

Francija pokaže razliko v trdih številkah. Arab News je za prvo četrtletje 2026 navedel javni dolg v višini 3.536,1 mrd. evrov oziroma 117,5 odstotka BDP. Italija kaže računovodski spor: Pagella Politica poudarja, da se obrambna poraba iz pravil Evropske unije o primanjkljaju ne izbriše preprosto. Upday NL dodaja še problem verodostojnosti: Berlin se močno zadolžuje, hkrati pa še vedno zagovarja vitkejši proračun Evropske unije.

Tudi Nemčijo čaka lasten zid. Po poročanju taz se finančne vrzeli povečujejo z 22 mrd. evrov leta 2028 na 38 mrd. evrov leta 2029 in 47 mrd. evrov leta 2030. Handelsblatt poroča, da vlada za leto 2027 že črpa 6,8 mrd. evrov iz rezerv, za poznejša leta pa naj bi ostalo približno 3,9 mrd. evrov.

Nemški obrat k dolgu je preizkus privilegiranega položaja, ne čist prelom z disciplino. Zgled je mogoče braniti le, če zadolževanje prinese varnost, infrastrukturo in uporabne zmogljivosti, preden obrestni stroški znova zaprejo proračunski prostor.