Nemčija kupuje Tomahawke za globoke udare

A long-range strike capability arrives in Europe, tethered to a power source across the ocean.
Kompozicija slike · tobriefNemčija bo kupila ameriške manevrirne rakete Tomahawk. Kancler Friedrich Merz je dogovor napovedal na vrhu Nata v Ankari in ga opisal kot korak k zapiranju vrzeli v evropski sposobnosti za napade daleč za sovražnikovimi črtami (Euronews, DW). Nakup naslavlja resnično vojaško pomanjkljivost. Hkrati pa poglablja evropsko odvisnost od Washingtona prav pri zmogljivosti, za katero zagovorniki evropske strateške avtonomije že leta trdijo, da jo mora celina razviti sama.
Leto molka, nato pogojna zelena luč
Nemčija je za nakup raket prvič zaprosila julija 2025. Washington je prošnjo več mesecev puščal brez odgovora, čeprav je Berlinu medtem odobril manj občutljive orožarske posle (Defense News). Ko so ZDA v začetku leta odpovedale še lastno načrtovano namestitev raket dolgega dosega v Nemčiji, je molk začel delovati kot politični pritisk (The War Zone). Berlin je zato preverjal druge možnosti: turške rakete in partnerstva z Ukrajino na področju brezpilotnih sistemov.
Ankarska napoved je zastoj prekinila. Obrambni ministri so podpisali pismo o nameri, Washington pa naj bi formalno izvozno odobritev izdal do avgusta. Toda politična zelena luč še ni sklenjen nakup. Posel mora še skozi ameriški sistem Foreign Military Sales, torej medvladni postopek za izvoz orožja (DSCA). Koliko raket bo Nemčija kupila, kdaj bodo dobavljene, kje bodo nameščene in kdo jih bo vzdrževal, za zdaj ni javno znano.
Kaj vzhodno krilo pridobi na papirju
Tomahawk je natančna manevrirna raketa dolgega dosega. Typhon, sistem srednjega dosega ameriške kopenske vojske, je kopenski izstrelitveni sistem, ki jo lahko uporablja (ZEIT). Če bi bila takšna kombinacija nameščena v Nemčiji, bi lahko ogrozila ruska poveljniška mesta, logistična vozlišča in zbirna območja okoli Kaliningrada, Belorusije in zahodne Rusije (Global Banking & Finance / Reuters). Nejedrsko odvračanje namreč ne temelji le na enotah ob meji, temveč tudi na sposobnosti zadeti cilje globoko v zaledju napredujoče sile. Inštitut EU za varnostne študije je maja opozoril, da je odpovedana ameriška namestitev pustila vrzel, ki je Evropa sama ne more hitro zapolniti (EUISS).
Poljski mediji so dogovor razumeli kot delno popravilo te vrzeli (RMF24). Litovsko poročanje ga je povezalo z varnostjo Baltika, tudi zaradi vse večje nemške vojaške prisotnosti v bližini Litve (LRT). Toda niti Varšava niti Vilna nista javno potrdili, da bi nemški tomahawki že imeli mesto v načrtih za obrambo Baltika v prvih urah krize. Rakete so za tak scenarij pomembne. Ali bodo vnaprej dodeljene, pripravljene in politično odobrene za uporabo v krizi, pa ostaja odprto vprašanje.
Pariz vidi problem odvisnosti
Francija ne zanika vojaške vrzeli. Francoski mediji so nakup opisali kot odgovor na ruske rakete Iskander v Kaliningradu in na odsotnost evropske alternative (Le Monde, Le Figaro). Spor je drugje: v tem, kaj sledi. Ključna tehnologija tomahawka, od vodenja in programske opreme do zaščitenih komponent, ostaja pod ameriškim nadzorom (Meta-Defense). Orožje pod nemško zastavo bi bilo zato še vedno odvisno od ameriških dobavnih verig, vzdrževanja in nadgradenj.
Ker je francosko-nemški projekt prihodnjega bojnega letala SCAF oziroma FCAS že krhek, v Parizu dodatno odmeva, da še en velik nemški orožarski posel odhaja v Washington. Merz trdi, da so tomahawki premostitvena rešitev, dokler Evropa ne razvije lastnih alternativ (DW). Skrb, ki jo med drugim izpostavljajo pri Friends of Europe, je, da takšne premostitvene zmogljivosti pogosto postanejo trajne. S tem zmanjka tako političnega pritiska kot proračunskega prostora za resnično evropski program orožja dolgega dosega.
Kaj v napovedi še manjka
Gre za dvostranski ameriško-nemški posel. Nato daje strateški okvir, ne pa odobritve. Dokler Nemčija ne objavi števila raket, časovnice dobav, potrjenih lokacij namestitve, usposobljenih posadk in jasnih pravil o tem, kdo v hitro razvijajoči se krizi odobri izstrelitev, je Merz napovedal prihodnjo zmogljivost, ne orožja, okoli katerega bi morala Rusija že zdaj prilagajati svoje načrte. Te podrobnosti bi morale biti znane, preden se formalna prodaja avgusta zapre.
How was this article?
Help us get better
Help us get better
Details about this article
- Model:
- claude-opus-4-6
- Generated:
- 7/10/2026, 2:14:48 AM
- Pipeline run:
- eu_pipeline_20260710_005006
- Watermark:
- SynthID (Google's invisible watermark)
- Human review:
- None before publication