Nemčija prepolovila napoved rasti za 2026, industrijski velikani pa selijo proizvodnjo na Kitajsko

Nemške tovarne so tri desetletja poganjale evropsko rast. Ta model se je izčrpal. Nemčija se že več kot tri leta krči ali stagnira: po dveh letih recesije v letih 2023 in 2024 (Destatis, BNP Paribas) je rast tako šibka, da je vlada napoved za leto 2026 prepolovila na 0,5 odstotka. Bundesbank ocenjuje, da tri četrtine izgubljenega nemškega izvoznega tržnega deleža izvirajo iz padca konkurenčnosti, ne iz začasno šibkega povpraševanja. Proizvodnja avtomobilov se je s 5,6 milijona vozil leta 2017 znižala na približno 4 milijone leta 2025 (International Banker). BASF, kemijski velikan, je na sedežu v Ludwigshafnu zaprl obrate za amonijak in metanol, hkrati pa na Kitajskem gradi kompleks za 10 mrd. evrov (Clean Energy Wire). To niso začasni premiki, temveč selitev proizvodne osnove.

Kje udarec najprej zaboli

Nemčija ustvari približno 29 odstotkov BDP euroobmočja. Ko oslabi, se škoda najhitreje prenese prek trgovine.

Srednje- in vzhodnoevropske države v Nemčijo pošljejo od 20 do 30 odstotkov svojega izvoza, saj njene tovarne oskrbujejo s sestavnimi deli (Eurostat). Ko nemški avtomobilski proizvajalci zmanjšajo naročila, se proizvodne linije v regiji upočasnijo v nekaj tednih. Slovaška proizvodnja transportne opreme se je v prvem četrtletju 2026 medletno znižala za 3 odstotke (Slovak Statistical Office). Madžarska je leta 2025 dosegla le 0,3-odstotno rast BDP, najšibkejšo v regiji, potem ko je Audi zmanjšal proizvodnjo motorjev (BNP Paribas).

Zastoj se prenaša tudi na kapital. Nemška podjetja imajo v Srednji in Vzhodni Evropi za 148,1 mrd. evrov nakopičenih neposrednih naložb (KPMG). Ko sedež v Nemčiji deluje v režimu recesije, odlaša z reinvestiranjem v hčerinska podjetja v tujini. Posledica je manj novih tovarn in počasnejša posodobitev obstoječih.

Na ravni euroobmočja to omejuje manevrski prostor centralne banke. Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za vseh 20 držav euroobmočja, je ujeta med različne cikle. Cene nafte so se zaradi krize v Hormuški ožini od decembra 2025 zvišale za 84 odstotkov (ECB Economic Bulletin), kar inflacijo potiska navzgor v celotnem euroobmočju. Že to zavira zniževanje obrestnih mer. Razcep med severom in jugom pa težavo še zaostruje: enotna 2,0-odstotna obrestna mera duši Nemčijo, medtem ko Španijo in druga hitreje rastoča južna gospodarstva komaj hladi. ECB je aprila obrestne mere ohranila pri 2,0 odstotka, s čimer ni zares pomagala nobeni strani.

Zmagovalci po sili razmer

Nemška šibkost spreminja gospodarski zemljevid Evrope. Poljska zdaj opravi skoraj 20 odstotkov vsega cestnega tovornega prometa v EU (Interfax) in prevladuje v srednjeevropski logistiki, deloma zato, ker je vojna v Ukrajini trgovino prek Črnega morja preusmerila na poljske kopenske poti. Prvič po 25 letih se iz Nemčije vrača več Poljakov, kot jih odhaja tja, saj jih privabljajo slabše nemške zaposlitvene možnosti in višje poljske plače.

Španija privablja kitajske proizvajalce električnih vozil, ki želijo proizvajati znotraj EU in se izogniti carinam do 45,3 odstotka. Kitajska podjetja so leta 2024 v Španiji napovedala za 4,2 mrd. evrov neposrednih tujih naložb, kar je bil največji znesek za posamezno državo v EU. Španija zdaj zaposluje rekordnih 22,1 milijona delavcev, medtem ko je Nemčija od leta 2019 izgubila več kot 248.000 delovnih mest v predelovalni industriji (Jacobin).

Kaj spremljati

Nemčija išče fiskalne obvode za novo zadolževanje. Spremenjena dolžniška zavora, ustavna omejitev javnega zadolževanja, zdaj iz omejitev izvzema obrambne izdatke nad 1 odstotkom BDP, kar vladi omogoča, da leta 2026 v obrambo usmeri 108 mrd. evrov (Defence Finance Monitor). Ti izdatki bodo dvignili statistiko BDP. Vojaška oprema pa sama po sebi ne povečuje industrijske produktivnosti, IMF pa napoveduje, da se bo nemško delovno sposobno prebivalstvo do leta 2030 krčilo za 0,7 odstotka na leto, najhitreje med državami G7.

Države, ki pridobivajo zaradi nemškega zdrsa, imajo svoje ranljivosti. Poljska še vedno skoraj 30 odstotkov izvoza pošlje v Nemčijo. Španske kitajske tovarne električnih vozil so odvisne od tega, da bo EU ohranila carinsko zaščito. Ti modeli rasti stavijo na Nemčijo, ki ostaja dovolj šibka, da odpira priložnosti, vendar ne tako šibka, da bi za seboj potegnila še druge. Če se nemška industrija zares zlomi, se z njo skrči tudi bogat potrošniški trg, na katerem naj bi se prodajala električna vozila, izdelana v Španiji.