Nemčija kupi pariteto v KNDS za €8 billion

Nemčija bo za 40-odstotni delež v KNDS, francosko-nemškem podjetju, ki proizvaja tank Leopard 2, havbico Caesar in velik del evropskih oklepnih vozil, plačala do 8 mrd. evrov (Handelsblatt, n-tv). Francija ima enak, 40-odstotni delež. Dogovor, sklenjen 20. maja, ustvarja dvostranskega obrambnega prvaka pod državnim nadzorom, vrednega približno 20 mrd. evrov (Reuters), hkrati pa vzpostavlja upravljavsko ureditev, zelo podobno tisti, ki je več kot desetletje zavirala Airbus.

Dogovor o pariteti, zasnovan za zmanjšanje

Berlin se je več tednov notranje lomil med nadzorom in ceno. Zagovorniki močnejše obrambne industrijske politike so zahtevali popolno pariteto s Parizom, da bi zaščitili znanje, proizvodne zmogljivosti in delovna mesta. Finančno krilo je raje videlo 30-odstotni delež: dovolj za manjšino z možnostjo blokade po nizozemskem pravu, saj ima KNDS sedež na Nizozemskem, vendar brez stroškov globljega državnega lastništva.

Koalicijski kompromis je 40 odstotkov zdaj, ob zavezujoči obveznosti, da se delež v dveh do treh letih zmanjša na 30 odstotkov. Obe vladi bosta ne glede na velikost deleža ohranili enake glasovalne pravice (Reuters).

Nemčija delež odkupuje po ceni, predvideni za borzno uvrstitev, od družin Wegmann in Bode, ki sta razvili predhodnika Leoparda in zdaj izstopata iz lastništva. KNDS poleti načrtuje dvojno uvrstitev na borzi v Frankfurtu in Parizu, pri čemer naj bi javnim vlagateljem ponudil približno 20 odstotkov delnic (Defense News).

Človek, ki je ta model enkrat že razstavil

Predsednik KNDS Tom Enders je kot nekdanji izvršni direktor Airbusa velik del kariere porabil za odpravljanje posledic prav takšnega modela upravljanja. Francosko-nemška pariteta, iz katere je leta 2000 nastal EADS, matična družba Airbusa, je prinesla dvojno vodstvo, blokade pri odločanju in proizvodne krize, ki so se najbolj vidno pokazale pri programu A380.

Enders je leta 2013 izpeljal reformo, ki je močno zmanjšala državne deleže in skoncentrirala vodstvena pooblastila. Zdaj gleda, kako dve vladi znova postavljata arhitekturo, ki jo je sam pomagal razgraditi. Njegov javni odziv je bil zadržan, vendar jasen: skupno 80-odstotno državno lastništvo je »lahko samo začetek. Cilj mora biti, da se državni deleži sčasoma občutno zmanjšajo« (MarketScreener).

Zadnji preostali dvostranski projekt

Dogovor prihaja v trenutku, ko francosko-nemško obrambno sodelovanje drugje skoraj nima več vidnih rezultatov. FCAS/SCAF, skupni program lovca šeste generacije, ki naj bi nasledil Rafale in Eurofighter, se je dejansko sesul, potem ko je Dassault 22. aprila prekinil pogajanja z Airbusom (Opex360). MGCS, načrtovani tank naslednje generacije, nima podpisanih razvojnih pogodb, cilj uvedbe pa se je z leta 2035 premaknil na obdobje 2040–2045 (Army Recognition).

Obe strani zato že gradita nacionalne alternative. Nemški organ za varstvo konkurence je odobril razširjeno skupno podjetje Rheinmetalla in KNDS Deutschland za razvoj vmesnega »Leoparda 3« do konca desetletja (MarketScreener). Francoska narodna skupščina je aprila glasovala za preučitev možnosti, da bi Francija MGCS v celoti opustila in razvila izključno francoski vmesni tank (Assemblée nationale).

Prejšnje francosko-nemške obrambne združitve so pogosto sledile podobnemu vzorcu: najprej razglasitev paritete, nato blokada, za njo pa tiho vračanje k nacionalnim programom. Formalna ločitev običajno pride pet do deset let po poroki.

Česa pariteta ne more rešiti

Največje nerešeno vprašanje so izvozi orožja. Berlin je pri prodaji orožja večkrat uvedel strožje omejitve kot Pariz, tudi z blokado dobav Savdski Arabiji, ki jih je francoska industrija želela izpeljati. Francija ima do izvoza praviloma bolj permisiven pristop.

Dvostranski izvozni sporazum iz leta 2019 eni državi preprečuje veto na prodajo, kadar njene komponente predstavljajo manj kot 20 odstotkov vrednosti sistema. Pri Leopardu 2 pa nemška vsebina ni dodatek k sistemu, temveč njegov osrednji del. Objavljenega dogovora, ki bi določal, kako bosta dva enakopravna delničarja reševala izvozne spore znotraj podjetja, ni.

Nad borzno uvrstitvijo visi še drugo tveganje. KNDS je 29. aprila začel notranjo preiskavo 1,89 mrd. evrov vrednih starih pogodb s Katarjem zaradi suma korupcije pri poslih z Leopardom 2 in havbicami, sklenjenih pred združitvijo (KNDS). Revidirani računovodski izkazi za leto 2025 še niso objavljeni.

Ker je program skupnega lovca propadel, naslednji tank pa zamuja za približno desetletje, sta se Nemčija in Francija vezali na podjetje z 23,5 mrd. evrov naročil v knjigah (Defense News) in odprto korupcijsko preiskavo. Enders to upravljavsko arhitekturo pozna. Nazadnje je trajalo trinajst let, da so jo popravili.