Damen od Nemčije terja milijarde za fregate

Nemčija je junija končala program fregat F126, s tem pa še ni poravnala stroškov njihove gradnje. Nizozemska ladjedelnica Damen, ki je imela pogodbo, zdaj trdi, da ji Berlin zaradi odstopa dolguje približno 4,7 milijarde evrov (Reuters via n-tv, NOS). Damen je potrdil, da je poslal zahtevek, ni pa potrdil njegovega zneska. Ta izhaja iz pisma odvetnika, ne iz sodne odločbe.

Ko kupec sredi velikega naročila odstopi, je treba poravnati stroške že razrezanega jekla in dobavljene opreme. O tem, kdo jih bo kril, odloča pogodba, pomembno pa je tudi, katera stran jo je kršila. Damenov odvetnik Peter Gauweiler trdi, da je Berlin projekt končal brez pravne podlage. Po tej razlagi bi morala država plačati za že opravljeno delo in stroške, ki jih ladjedelnica dolguje drugim (NOS).

Gauweiler opozarja tudi na leto 2024, ko je Nemčija uporabila možnost za naročilo še dveh ladij, čeprav je že vedela za zamude (Handelsblatt). Po njegovih besedah je vlada s tem deloma odgovorna za zamik rokov. Dodatno naročilo lahko oslabi pravni položaj Berlina, samo po sebi pa ne pokaže, kdo je povzročil zamude.

Berlin opisuje drugačno zaporedje dogodkov. Ko je obrambno ministrstvo 24. junija končalo program, je sporočilo, da Damen ne more več izpolniti dogovorjenih rokov in finančnih pogojev. Dodalo je, da prva ladja do sredine leta 2028 ni več realna (nemško obrambno ministrstvo). Obrambni minister Boris Pistorius pravi, da je Damen za nadaljevanje zahteval zaščito pred vsemi odškodninskimi zahtevki, česar ni sprejel (Reuters via n-tv). Damenovo obtožbo zavrača in pravi, da bi lahko Nemčija od ladjedelnice zahtevala približno 2,3 milijarde evrov (Die Zeit).

Plačani znesek še ne pomeni izgube

V obtoku so tri vrste zneskov, od katerih vsak odgovarja na drugo vprašanje. Prvi je znesek, ki ga je Nemčija že plačala. Pistorius ga ocenjuje na približno 2,3 milijarde evrov (Correctiv). Z njim so plačali sekcije ladijskih trupov, motorje, menjalnike in radarsko opremo. Del opreme bi lahko uporabili drugje, prodali ali upoštevali pri poravnavi, zato celoten znesek še ne pomeni dokončne izgube.

Drugi znesek pove, koliko bi stalo dokončanje fregat; prav ta pojasnjuje, zakaj je Berlin odstopil od projekta. Po navedbah obrambnega ministrstva so za gradnjo ladij v nemški ladjedelnici NVL obravnavali znesek približno 15,2 milijarde evrov (nemško obrambno ministrstvo). Ta vsota je zajemala samo gradnjo. Ko so prišteli že opravljeno delo in pogodbe za podporo, bi morala Nemčija po navedbah ministrstva financirati več kot 18 milijard evrov (nemško obrambno ministrstvo). Nobeden od teh zneskov ne meri izgube: oba opisujeta prihodnji strošek, ki se mu je Nemčija odločila izogniti.

Tretjo skupino sestavljajo nasprotujoči si pravni zahtevki. Damenov zahtevek in morebitni nasprotni zahtevek Nemčije sta začetni stališči v sporu. Če enega odštejemo od drugega, ne dobimo zneska, s katerim bi se strani strinjali.

Kdo bo nosil stroške

Berlin je že naročil nadomestne ladje. Odbor Bundestaga za proračun je 8. julija odobril nakup štirih manjših fregat MEKO A-200 od družbe ThyssenKrupp Marine Systems (TKMS), vreden približno 6,3 milijarde evrov (Die Zeit). TKMS je tako dobil zagotovljeno delo. Ker so nove ladje manjše, njihova cena ne pove, ali je odpoved programa F126 prinesla prihranke.

Delo se ne prenese samodejno na ladjedelnice, ki so izdelovale dele za F126. Peene-Werft v Wolgastu, kjer so izdelovali krmne odseke ladij, je zaposlovala skoraj 500 ljudi, delo pa imela zagotovljeno le do poletja 2027, poroča NDR.

Odpoved je prizadela tudi francosko družbo Thales, ki je dobavila radarje, senzorje in bojne sisteme. Družba je knjižila izredni odhodek v višini približno 450 milijonov evrov (Thales). Gre za enkratni računovodski strošek, ki zniža izkazani dobiček. Thales pravi, da večina zneska ne pomeni takojšnjega denarnega odliva iz podjetja.

Nemčija se je zavezala k nakupu nadomestnih ladij, stroški odpovedi programa F126 pa ostajajo sporni. Niti Damenov zahtevek niti morebitni nasprotni zahtevek Berlina ne kažeta končne izgube. Ta bo odvisna od vrednosti že kupljene opreme ter pogojev poravnave ali sodne odločbe. Če bo Nemčija izgubila pogodbeni spor, bodo davkoplačevalci poleg štirih novih fregat nosili tudi stroške opuščenih ladij.