Nemčija z 16 milijardami v drone

Boris Pistorius želi do konca desetletja za drone, obrambo pred droni in elektronsko bojevanje v vseh rodovih Bundeswehra, nemških oboroženih sil, nameniti okoli 16 mrd. evrov. Posebne enote za drone naj bi začele delovati julija (Tagesschau, DW). Aktionsplan Drohnen je najobsežnejši evropski program na tem področju in hkrati poskus, da bi Berlin določil, kaj v praksi pomeni pripravljenost na obrambo pred droni na vzhodnem krilu Nata. Prav ta ambicija zbuja nelagodje pri zaveznikih.

Ukrajinska lekcija v industrijskem merilu

Nemški načrt sledi logiki, ki je vidna na vsakem kilometru ukrajinske fronte. Poceni brezpilotni sistemi danes odkrivajo cilje, izvajajo napade in motijo logistiko, zato morajo branilci nenehno motiti njihove signale, jih zaznavati in sestreljevati. Droni so postali del verige, ki skrajšuje čas med zaznavo grožnje in njenim uničenjem (CFR). Nemčija poskuša kupiti celotno verigo: izvidniške platforme, tavajoče strelivo ter senzorje in motilnike, ki ustavljajo nasprotnikove drone.

Ta premik se v Evropo preliva po dveh kanalih. Natovi regionalni obrambni načrti nacionalne zmogljivosti vežejo na kolektivno pripravljenost, zato nemški nakupi za brigado v Litvi določajo tudi, s čim bodo morali biti združljivi zavezniki (NATO). Ob tem novi obrambnofinančni instrument EU SAFE (Security Action for Europe) državam članicam ponuja ugodna posojila za nakup vojaške opreme, vendar jih pri dostopu do denarja usmerja k skupnim tehničnim specifikacijam (European Parliament). Če bodo berlinske zahteve postale predloga, bo nemška poraba oblikovala trg daleč onkraj Nemčije.

Pet prestolnic, ena skrb

Odzivi zaveznikov kažejo isto bojazen: kdor nadzoruje arhitekturo, nadzoruje trg.

Nizozemska se že vključuje v ta sistem. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je za prenovo sistemov elektronskega bojevanja svojega 101. bataljona CEMA izbralo Hensoldt Nederland, posodobitev pa povezalo z obrambo pred droni in evropskim skupnim javnim naročanjem (Defensie.nl, BNR). Isto ministrstvo se je pridružilo tudi digitalni tržnici za drone, kjer prvi nakupi prihajajo iz ZDA. To razkriva razdaljo med retoriko evropske avtonomije in nakupi, ki jih narekuje nujnost.

Poljska vodi pri izvozu dronov v EU, vendar je njena prednost krhka. Po podatkih Puls Biznesu gre 97 odstotkov poljskega izvoza dronov v Ukrajino; brez tega enega kupca bi Poljska zdrsnila na osmo mesto v Evropi. Varšava nadaljnje prenose lovcev MiG-29 Ukrajini pogojuje s prenosom ukrajinske tehnologije dronov v zameno, kar kaže, da svojih zmogljivosti ne ocenjuje kot samozadostnih (Defence24).

Francija nemški zagon bere skozi razpad FCAS/SCAF, propadlega francosko-nemškega programa lovca nove generacije. Pariz je financiranje Eurodrona zamrznil do leta 2035 in prednost dal suverenim taktičnim dronom, medtem ko se Dassault in Airbus odkrito spopadata glede delitve dela (Opex360, Zonebourse). Nemčija se pomika k množično izdelanim sistemom za enkratno oziroma hitro potrošno uporabo; Francija brani suveren nadzor. Tu je osrednji razkol evropske obrambne industrije.

Romunija kaže, kaj se zgodi, ko denar pride pred zmogljivostmi. Bukarešta je sredstva SAFE uporabila za podpis 5,6 mrd. evrov vredne pogodbe z Rheinmetallom za zračno obrambo kratkega dosega, vendar se dobave ne bodo končale pred letom 2030 (Rheinmetall, Analisi Difesa). Ko so se v noči na 13. junij v bližini ukrajinske meje pojavili zračni cilji, je bil dejanski romunski odziv alarm in vzlet dveh italijanskih Eurofighterjev, ne pa kopenski ščit proti dronom (Adevărul).

Litva, gostiteljica nemške Panzerbrigade 45, je junija na vaji v Pabradėju preizkušala operacije z droni in obrambo pred njimi z 2.900 vojaki iz osmih držav (DW). Polna pripravljenost brigade je načrtovana za leto 2027. Ko se je 13. junija nad okrožjem Vilna pojavil radarski stik z značilnostmi drona, so aktivirali lovce, pozneje pa je šlo za vremenski balon (LRT). Junijske vaje kažejo ambicijo; alarm zaradi vremenskega balona kaže trenutno stanje.

Odprta mapa

Nemški načrt lahko postane evropsko izhodišče za pripravljenost le, če bo Berlin objavil zahteve, v katere se lahko vključijo zavezniki. V nasprotnem primeru bo to še eno veliko nacionalno naročilo v ločenem industrijskem silosu. Besedilo akcijskega načrta, proračunska razdelitev, seznam dobaviteljev, specifikacije za interoperabilnost in doktrina človeškega nadzora nad avtonomnimi sistemi ostajajo neobjavljeni (BMVg). Dokler teh podrobnosti ni, evropski zavezniki ostajajo pred istim vprašanjem: naj sledijo nemškemu standardu, ki ga niso sooblikovali, ali gradijo suverene alternative, ki si jih sami ne morejo privoščiti.