Nemčija prevzema baltsko poveljstvo

1. nemško-nizozemski korpus (1GNC), dvonacionalno vojaško poveljstvo s sedežem v Münstru, bo od sredine leta 2026 prevzel taktično poveljstvo nad vsemi kopenskimi silami Nata v Estoniji in Latviji (nemško obrambno ministrstvo, Euronews). Dogovor, sprejet na vrhu Nata v Haagu leta 2025, Nemčiji prvič daje vodilno vlogo pri konvencionalni obrambi Baltika. Sile, ki bi morale tej odgovornosti dati težo, pa za zdaj večinoma obstajajo na papirju.

Kaj zajema poveljstvo

1GNC ni začasna rešitev. Ustanovljen je bil leta 1995, sedemkrat je vodil rotacije Natovih odzivnih sil in ima približno 400 pripadnikov iz 16 zavezniških držav (estonsko obrambno ministrstvo). Teoretično lahko usmerja do 50.000 vojakov (Global Banking and Finance Review). Po novem mandatu bo poveljeval vsem Natovim in nacionalnim kopenskim silam v Estoniji in Latviji, tudi bojni skupini v Tapi, ki jo vodi Združeno kraljestvo (Nato).

Estonija je za prednje poveljniško mesto namenila 17 mio. evrov; najverjetnejša lokacija je zahodno mesto Pärnu (ERR News). Glavni štab ostaja v Münstru, več kot 1.500 kilometrov od ozemlja, ki ga bo branil.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je odločitev opisal kot »ključno vlogo Bundeswehra« in dokaz evropske pripravljenosti (Deutschlandfunk). Podatki nemškega obrambnega ministrstva o kadrih kažejo manj prepričljivo sliko.

Kadrovska vrzel

Nemška osrednja baltska napotitev, 45. oklepna brigada v Litvi, ima približno 1.700 od načrtovanih 4.800 vojakov, torej okoli tretjino predvidene sestave. Preostala mesta se bodo odpirala šele od oktobra 2026, polna pripravljenost pa se ne pričakuje pred koncem leta 2027 (DBwV). Bundeswehr ima skupaj približno 120.000 aktivnih vojakov, cilj za leto 2030 pa je 280.000 (nemško obrambno ministrstvo).

Državi, ki ju mora 1GNC braniti, imata še ožje zmogljivosti. Estonska aktivna vojska šteje okoli 8.000 pripadnikov, približno polovica so novi naborniki. Latvija ima 8.400 vojakov, nima tankov in nima bojnih letal (DBwV). Suwałški koridor, ozek pas med ruskim Kaliningradom in Belorusijo, ki Baltik povezuje s preostalim delom Nata, pokriva bojna skupina s približno 1.200 vojaki.

Preureditev spreminja poveljniško verigo, ne dodaja pa novih enot.

Zapolnjevanje ameriške praznine

Časovnica se ujema z ameriškim umikom. Načrtovana ameriška namestitev raket dolgega dosega Tomahawk in Typhon v Nemčiji se »očitno ne bo zgodila«, je potrdil generalni inšpektor Bundeswehra (Breuer prek Deutschlandfunka). Natovi regionalni obrambni načrti iz Vilne leta 2023 so predvidevali večji ameriški prispevek. 1GNC prevzema del te vrzeli: hitrejše usklajevanje nadomešča manjkajočo ognjeno moč.

Premik spreminja tudi razmerja znotraj Evrope. Francoske sile, ki so v Estoniji nameščene v okviru Natove okrepljene prednje prisotnosti, torej rotacijskih zavezniških bataljonov v izpostavljenih članicah od leta 2017, bodo zdaj pod nemškim poveljstvom. Francoski analitiki pri pariškem inštitutu IFRI ugotavljajo, da želi Berlin »postati povezovalna država in voditelj evropskega stebra Nata«, pri čemer kopiči operativna poveljstva, namesto da bi gradil samostojno evropsko zmogljivost (IFRI).

O tem ni odločal Bundestag, nemški parlament. Ustavni pravniki opozarjajo na vse večjo vrzel: stalne prednje napotitve in novi poveljniški mandati se obravnavajo kot pristojnost izvršne oblasti, mimo parlamentarnega soglasja (Verfassungsblog). Ne prejšnja ne sedanja vlada tega še nista pravno preizkusili.

Obrambna industrija se odziva hitreje kot oborožene sile. Rheinmetall gradi tovarne streliva v Litvi in Latviji, vendar naj bi se proizvodnja začela šele leta 2027. Panoga mora skoraj podvojiti število zaposlenih, pri čemer za iste inženirje in razvijalce programske opreme tekmuje s tehnološkimi podjetji (Taylor Wessing). Nemčija je poveljstvo sprejela. Zdaj gradi tovarne za vojsko, ki jih še ne zna kadrovsko napolniti.