Nemčija krepi obrambni proračun

Predpostavka, da bi morebitna prekinitev ognja v Ukrajini kmalu zmanjšala vojaško povpraševanje, se je sesula. Putin je po poročanju NV, ki se sklicuje na Reuters, zavrnil resna pogajanja. Zavezniške vlade zato načrtujejo, kot da se bo vojna nadaljevala, kar se že vidi v proračunih. Preizkus za Evropo ni več samo višina izdatkov, temveč vprašanje, ali lahko obrambna ministrstva in industrija denar pravočasno pretvorijo v uporabno vojaško moč.

Denar je resničen

Nemčija je središče fiskalnega premika. Kancler Friedrich Merz je za leto 2027 predlagal obrambni proračun v višini 109,7 milijarde evrov, približno petino zveznih izdatkov, ob tem pa še 11,6 milijarde evrov za Ukrajino (Bundesfinanzministerium). Berlin želi Natov cilj 3,5 odstotka BDP za obrambo doseči do leta 2029, šest let pred rokom, ki ga je zavezništvo postavilo za leto 2035 (Deutschlandfunk).

Poljska je še dlje. Varšava je leta 2025 za obrambo namenila skoraj 123,6 milijarde zlotov, od tega 42,4 milijarde za modernizacijo, za leti 2026 in 2027 pa načrtuje nakupe ameriškega orožja v vrednosti več kot 45 milijard zlotov (Defence24). Takšne zaveze vlade vežejo na večletna naročila, proizvodne zmogljivosti in dobavne roke, ki segajo precej čez vsak hipotetični premor v bojevanju.

Vse prestolnice se ne premikajo enako hitro. Španski premier Pedro Sanchez je zavrnil okvir 5 odstotkov BDP, ki ga je predlagal generalni sekretar Nata Mark Rutte: najmanj 3,5 odstotka za neposredne vojaške potrebe in 1,5 odstotka za odpornost države (NATO, El Mundo). Španija je bila edina zaveznica, ki je okvir zavrnila. Sanchez trdi, da bi morale države presojati po tem, kaj dejansko postavijo na teren, ne po tem, koliko porabijo. Slovaški premier Robert Fico, ki zatrjuje, da ima neposredne kanale do Putina in Zelenskega, a brez vidnega rezultata (Aktuality, Denník N), je manj pomemben kot posrednik kakor kot politično kritje za vlade, ki želijo vojaške zaveze upočasniti, medtem ko govorijo o miru.

Kje se denar zatakne

Rast izdatkov razkriva proizvodni problem, ki ga finančna ministrstva sama ne morejo rešiti. Nemčija je zaradi zamud in prekoračitev stroškov ustavila program fregat F126. Eurodrone in prihodnji bojni letalski sistem FCAS prav tako zaostajata za načrti (ZEIT). Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi lahko bili prihodnji meseci »res kritični«, ne zaradi grožnje splošne invazije, temveč zato, ker bi omejene ruske provokacije proti infrastrukturi ali mejam lahko preizkusile, ali Nato odgovori enotno (TVN24, BBC).

Evropske zaveznice in Kanada so za leti 2026 in 2027 obljubile približno 70 milijard evrov letne vojaške podpore Ukrajini (DW). EDIP, program EU za obrambno industrijo, ki naj bi omogočil dolgoročna naročila raket, sistemov zračne obrambe in dronov, javna naročila premika od nujnih nakupov k večletnim pogodbam (DG DEFIS). SAFE, skupni sklad EU za obrambna javna naročila v višini 150 milijard evrov, naj bi to povpraševanje usmeril predvsem v evropske tovarne.

Javnost še vedno ne vidi, ali vse to Evropo dejansko dela bolje pripravljeno. Natovi cilji zmogljivosti, roki dobave prestreznikov in ravni zalog streliva ostajajo tajni. Evropska komisija spremlja vložke, kot so proračunske zaveze in načrtovane proizvodne linije, ne pa rezultatov, denimo opremljenih enot ali stopenj pripravljenosti. Po navedbah Open Gate Italia je Italija svoj zahtevek iz sklada SAFE znižala s 14,9 milijarde na 5 milijard evrov, kar kaže, da tudi vlade, ki formalno sodelujejo, še tehtajo, kako hitro lahko absorbirajo ta premik.

Ozko grlo je med ministri, ki napovedujejo proračune, in naročniškimi agencijami, ladjedelnicami ter tovarnami raket, ki morajo dobaviti opremo. Obrambna ministrstva podpisujejo pogodbe. Naročniški uradi vodijo specifikacije, testiranja in dobavitelje. Proizvajalci orožja določajo proizvodne roke. Ko se katerikoli člen v tej verigi ustavi, kot kaže nemška odpoved fregat, denar čaka, enote pa ostajajo neopremljene. Evropski ministri lahko denar preštejejo. Dokazati morajo še, da z njim kupujejo strelivo, prestreznike in enote, ki bi jih morala Rusija dejansko upoštevati.