Nemčija s 10 mrd. € proti stagnaciji

Nemško gospodarstvo se že tri leta krči ali komaj raste. Vladajoča koalicija CDU/CSU in SPD je 2. julija odgovorila s paketom 34 ukrepov, katerega jedro so približno 10 mrd. evrov letnih razbremenitev pri dohodnini, strožja pravila pri bolniški odsotnosti in bolj prožna pravila zaposlovanja (Reuters via Internazionale, Al Jazeera). Vlada sama za letos pričakuje le 0,5-odstotno rast (ThePrint).

Logika Berlina je preprosta: nižji davki gospodinjstvom pustijo več dohodka, prožnejše zaposlovanje zmanjša tveganje za delodajalce, pokojninske spremembe pa naj bi omejile prihodnje stroške dela. Težava je, da je nemška slabost globlja: podjetja premalo investirajo, izvozni model, ki je desetletja poganjal rast, pa izgublja zagon. Zato je ključno vprašanje, ali paket, osredotočen na dohodnino in delovnopravna pravila, sploh doseže jedro problema.

Kaj se spreminja

Davčne razbremenitve ciljajo predvsem na nižje in srednje dohodke. Koalicija trdi, da bi tipična družina od leta 2027 obdržala približno 600 evrov več na leto, čeprav te številke doslej ni potrdila nobena neodvisna ocena (Euronews, Tagesschau). Najvišji dohodki bodo obdavčeni strožje: tako imenovana »Reichensteuer«, dodatna obremenitev visokih dohodkov, se zvišuje na 45 odstotkov nad 250.000 evrov in 47 odstotkov nad 280.000 evrov, doslej pa je znašala enotnih 45 odstotkov (Reuters via Internazionale).

Reforma bolniške odsotnosti spreminja dokazila, ne nadomestila. Delavci bi morali zdravniško potrdilo predložiti že prvi dan bolezni, s čimer bi se končala praksa telefonskega odpiranja bolniške. Nemško združenje splošnih zdravnikov je ukrep označilo za »popolnoma katastrofalen« za že zdaj preobremenjeno primarno zdravstvo (The Straits Times, Indian Express). Tudi izhodišče ukrepa ni nesporno: Nemci so v povprečju bolniško odsotni približno 15 dni na leto, manj kot Francozi ali večina nordijskih držav (The Telegraph).

Delodajalci dobivajo več prostora za sklepanje pogodb za določen čas, po poročanju medijev do 48 mesecev brez navedbe posebnega razloga. Pokojninska reforma bi po letu 2031 upokojitveno starost vezala na pričakovano življenjsko dobo, skladno s priporočili posebne komisije (Al Jazeera).

Premalo za preboj

Ekonomist Berenberga Holger Schmieding je bil neposreden: noben ukrep sam po sebi ne odpira nove poti, celotna izvedba paketa pa bi lahko dolgoročno hitrost nemške rasti dvignila s približno 0,4 na 0,7 odstotka (Chosun Biz). To je omejen učinek za gospodarstvo, pri katerem Bundesbank ne vidi le začasnega ohlajanja, temveč težavo konkurenčnosti.

Proračunska slika še ni zaprta. Finančno ministrstvo je preučevalo možnosti razbremenitev v vrednosti do 25 mrd. evrov, koalicija pa je izbrala cenejšo različico (Deutschlandfunk). Predsednik inštituta Ifo Clemens Fuest je opozoril, da davčne razbremenitve niso vzdržne, če se hkrati ne upočasni rast javne porabe (ThePrint). Paket tudi še ni zakon. Reforma dohodnine potrebuje soglasje Bundesrata, zgornjega doma nemškega parlamenta, v katerem so zastopane zvezne dežele; prav te bi zaradi znižanja davkov izgubile del prihodkov.

Kdo pridobi, kdo izgubi, kdo opazuje

Za delavce je dogovor dvojen. Tisti s stabilnimi zaposlitvami bodo obdržali več neto plače. Tisti, ki šele vstopajo v novo zaposlitev, pa lahko več let ostanejo na pogodbah za določen čas in z manjšo varnostjo. Predsednica IG Metall Christiane Benner je širitev zaposlitev za določen čas označila za »napad na delavske pravice«, delodajalsko združenje pa paket vidi kot »že dolgo potrebno spremembo smeri« (DW). Vezava upokojitvene starosti na življenjsko dobo varuje mlajše zaposlene pred rastjo prispevkov, a lahko prizadene ljudi v fizično zahtevnih poklicih, če izjeme ne bodo dovolj široke.

Nemška stagnacija že vpliva na sosednja gospodarstva. Poljski avtomobilski izvoz v Nemčijo se je v prvem četrtletju 2026 medletno zmanjšal za 14,5 odstotka (netTG). Češka avtomobilska industrija ustvari približno desetino BDP, samo Škoda Auto okoli 5 odstotkov (PRESS1.cz). Nizozemska Nemčijo šteje za najpomembnejšo trgovinsko partnerico (CBS).

Za številkami je politično protislovje. Berlin doma znižuje davke, hkrati pa pri predlogu proračuna EU za obdobje 2028–2034 zahteva približno 400 mrd. evrov rezov (upday). Doma spodbuda, v Bruslju varčevanje. Države, ki ta proračun financirajo in iz njega črpajo, bodo to opazile.

Pravi preizkus ne bo, ali bodo gospodinjstva porabila dodatnih 600 evrov. Pomembneje bo, ali bodo nemška podjetja znova začela investirati in zaposlovati za nedoločen čas ali pa bodo davčne razbremenitve stekle skozi sistem, medtem ko bodo naložbe ostale šibke, dobavitelji v srednji Evropi pa bodo absorbirali nov krog stroškovnega pritiska.