Google odgovarja za lažne obtožbe umetne inteligence

Okrožno sodišče v Aachnu je 24. septembra Googlu naložilo, naj uporabnikom neha prikazovati trditev, da je bil nemški predstojnik klinike obsojen zaradi spolne prisile (KPW, Beck aktuell). Obsodba se je nanašala na nekoga drugega. Na napako so Google opozorili, vendar je ni odpravil. Ali mora enako ukrepati tudi ob takšnih napakah drugod po Evropi, še ni jasno.

Dva moška, en odgovor

Eden od zdravnikovih kolegov je 28. avgusta iskal njegovo ime skupaj z nemško besedo za »suspenzijo«. Googlov AI Mode je odgovoril, da je bil zdravnik obsojen, odpuščen in prejel poravnavo v šestmestnem znesku (Beck aktuell). Ti podatki so se nanašali na drugega nekdanjega vodilnega uslužbenca iste klinike.

Umetna inteligenca je združila podatke o dveh ljudeh. Članki, na katere se je oprla, so obravnavali drugega moškega in zdravnika sploh niso omenjali. Zdravnik pravi, da zoper njega nikoli niso vložili prijave, uvedli postopka ali izrekli obsodbe. Ko je Googlu predlagal, naj odgovore odstrani, mu je podjetje 15. septembra sporočilo, da ne bo ukrepalo (LHR). Tudi uradni poziv njegovega odvetnika ni zalegel.

Kaj mora Google zdaj prenehati početi

Odredba velja za tri natančno določene različice lažnega odgovora. Naslovljena je na Google Ireland Limited, evropsko podružnico družbe (KPW).

Sodišče je Google obravnavalo kot Störerin. Po nemškem pravu varstva osebnostnih pravic je to oseba, ki mora odpraviti poseg, če ga lahko prepreči, četudi ga ni sama povzročila. Ker je lažna obtožba kaznivega dejanja resna in nujna kršitev, je sodišče odločilo brez predhodnega zaslišanja Googla. Za kršitev odredbe bi lahko izreklo globo do 250.000 evrov, vendar je doslej ni izreklo (LHR).

Podobno se je pred tem odločilo še eno nemško sodišče. Deželno sodišče v Münchnu I je 28. maja obravnavalo AI Overview, ki je dva lokalna založnika povezala z goljufijami pri sklepanju naročnin (sodba v Münchnu). Ugotovilo je, da Googlov sistem virov ni zgolj povzel, temveč jih je združil v novo trditev. Za to trditev je sodišče odgovornost pripisalo Googlu.

Google se je na münchensko odločitev pritožil, vendar se je pritožbeni postopek končal s poravnavo, zato višje sodišče ni preverilo te razlage (The Decoder). Obe odločitvi sta sprejeli sodišči prve stopnje. Drugih sodnikov ne zavezujeta.

Vrzel v pravu EU

Objavljena poročila navajajo, da je Google zahtevo zavrnil, ne pojasnijo pa razloga. Najmočnejši argument, ki bi ga lahko navedel, je obseg delovanja: sistem, ki odgovarja na ogromno število vprašanj, ne more vnaprej preveriti vsakega stavka, uporabniki pa lahko odprejo navedene povezave.

Pravo EU ta argument upošteva, vendar vprašanja ne razreši. Akt o digitalnih storitvah iz leta 2022 določa pravila za spletne platforme. Storitve, ki hranijo ali prenašajo vsebine drugih, nimajo splošne dolžnosti, da te vsebine spremljajo. Prav tako niso odgovorne, če po obvestilu o nezakoniti vsebini hitro ukrepajo (Akt o digitalnih storitvah).

Odprto ostaja vprašanje, ali je stavek, ki ga ustvari Googlova umetna inteligenca, sploh vsebina drugih. Če je, je Google gostitelj vsebine in mora ukrepati, ko je nanjo opozorjen. Če ni, je Google bolj podoben avtorju trditve. Sodišče Evropske unije o tem še ni odločilo (Lawfare).

Aachensko sodišče se mu ni bilo treba opredeliti. Po obeh razlagah je bil Google seznanjen z dokazljivo neresnično trditvijo, vendar je ni odstranil. Tako lahko sklepamo iz objavljenih dejstev; sodišče tega ni navedlo kot svojo obrazložitev.

Italija ponuja primerjavo. Njen regulator za komunikacije AGCOM je 29. aprila Evropsko komisijo pozval, naj po pravilih Akta o digitalnih storitvah o sistemskih tveganjih preuči AI Overviews in AI Mode (AGCOM). Ta pravila največjim platformam nalagajo, da ocenjujejo tveganja in omejujejo škodo, ki jo povzročajo njihove storitve. Italijanski poziv so spodbudile predvsem skrbi založnikov, da bodo izgubili bralce, ne lažne obtožbe. Preiskava Komisije bi lahko Google spodbudila k boljšemu obvladovanju teh tveganj, sama po sebi pa ne bi določila, kdo odgovarja, kadar odgovor umetne inteligence koga obrekuje.

Zdravnik je v tem postopku dosegel, kar je bilo mogoče: po tem, ko je Google prezrl njegovo pritožbo, mu je sodišče prepovedalo prikazovati tri lažne odgovore o njem. Evropa še nima ustaljenega pravila za odgovore umetne inteligence v iskalnikih nasploh. Ljudje drugod po Evropi imajo še vedno na voljo pravna sredstva, saj veljajo nacionalni predpisi o obrekovanju in zasebnosti. Vsako sodišče pa mora samo presoditi, ali za besede Googlove umetne inteligence odgovarja Google. Enoten evropski odgovor bi lahko prinesla odločitev višjega nacionalnega sodišča, sodba Sodišča Evropske unije ali nova zakonodaja; za zdaj se ni zgodilo nič od tega.