Grčija ustavila azilne postopke

Na Lezbosu sta nosečnica in njen partner prispela 12. junija, na dan, ko se je začel uporabljati migracijski in azilni pakt EU. Skoraj mesec dni sta preživela v pridržanju, ne da bi ju oblasti registrirale. Grški organi so njun primer obravnavali šele potem, ko je nevladna organizacija Refugee Support Aegean, ki prosilcem zagotavlja pravno pomoč, vložila ugovore na sodišču. Na celini je mati z dvema otrokoma poskušala uporabiti digitalno platformo ministrstva za rezervacijo termina, ki od 12. junija ni delovala. Ko je šla tja osebno, ji niso dovolili vstopa, nato so jo aretirali in premestili v pridržanje (RSA).

To niso posamezne napake v sistemu. Po poročanju NEWS 24/7 ter terenskem spremljanju organizacij RSA in Collective Aid je Grčija po začetku izvajanja pakta neformalno zamrznila registracijo prošenj za azil. Minister za migracije Thanos Plevris je za in.gr dejal, da bo vlada brez odstopanj uporabljala doktrino »zapor ali vrnitev«. S tem izrazom združuje položaje, ki jih pravo EU namenoma ločuje: oseba, ki prosi za zaščito, zavrnjeni prosilec, ki čaka na odstranitev, in oseba, pridržana na konkretni pravni podlagi, niso v enakem pravnem položaju.

Registracija je prvi člen pakta. Grčija ga je pretrgala.

Migracijski in azilni pakt je skupek povezanih uredb EU, ki naj bi poenotile ravnanje z iskalci azila od prvega stika z oblastmi do končne odločitve. Operativno se je začel uporabljati 12. junija 2026 (Evropska komisija). Vendar tak sistem deluje samo, če se ljudje sploh lahko registrirajo. Registracija je vstopna točka v preverjanje, azilni postopek ali postopek vračanja ter vse naslednje korake.

Grčija je to vstopno točko zaprla. Najnovejše poročilo ECRE o državi je že pred začetkom izvajanja pakta dokumentiralo upravno pridržanje in omejen dostop do azilnih postopkov (ECRE/AIDA). Po 12. juniju se je položaj poslabšal. Konec julija je Collective Aid z Lezbosa poročal, da novi obrazci za preverjanje še vedno niso bili uvedeni, med 70 in 100 čakajočimi ljudmi pa so obravnavali le peščico primerov (Collective Aid).

Pravo EU pri tem ni dvoumno. Direktiva o azilnih postopkih državam članicam nalaga, da prošnje za azil registrirajo v treh do desetih delovnih dneh. Direktiva o pogojih za sprejem prepoveduje pridržanje zgolj zato, ker je nekdo zaprosil za azil. Sodišče Evropske unije je že obsodilo državo članico, ker je dostop do azila v praksi skoraj onemogočila (CJEU C-808/18), v ločeni zadevi pa je odločilo, da mora biti pridržanje migrantov podvrženo dejanskemu sodnemu nadzoru, ne sistemu, v katerem morajo pridržani iz pripora sami tožiti, da nadzor sploh dosežejo (FRA o CJEU C-150/24).

Komisija je pohvalila pripravljenost. Razmere na terenu so kazale drugo sliko.

Evropska komisija je 16. julija objavila predhodno oceno, v kateri je pohvalila pripravljenost Grčije na izvajanje pakta. Istega meseca sta RSA in Collective Aid dokumentirala zamrznjeno registracijo, nedelujoče digitalne platforme in pridržane prosilce za azil, ki so lahko v sistem vstopili le prek sodnih postopkov (RSA, Collective Aid). Razkorak kaže, da je bila Komisija pripravljena potrditi administrativno pripravljenost, še preden je preverila dejansko skladnost.

Komisija ima zdaj pred seboj konkretno odločitev. Zamrznjena registracija, nedelujoči digitalni sistemi in splošno pridržanje lahko pomenijo dovolj resno kršitev za začetek postopka za ugotavljanje kršitev, s katerim Komisija države članice sili k spoštovanju prava EU. Če se na dokumentirane primere ne odzove, bodo varovalke pakta ostale predvsem formalnost. Pravo prosilcem za azil priznava pravico do registracije, individualne odločitve o pridržanju in sodnega nadzora. Grška praksa jim po opisanih primerih ponuja pridržanje, dokler si poti iz njega ne izborijo na sodišču. Komisija mora pojasniti, katero različico pakta namerava uveljavljati.