Grčija plačuje odhode migrantov

Ali sme odvetnik, ki prosilcu za azil pojasnjuje njegove pravice, zaslužiti več, če se jim ta odpove? Grška vlada je z novo uredbo odgovorila pritrdilno. Skupna ministrska odločba odvetnikom namenja dodatnih 250 evrov, kadar prosilec za azil po njihovem pravnem svetovanju izpelje prostovoljni odhod iz Grčije. Grške odvetniške zbornice opozarjajo, da takšna ureditev pravno informiranje spreminja v finančno spodbudo za odstranitev (Government Gazette PDF, In.gr). Nobena institucija EU doslej ni presodila, ali je shema skladna z azilnim pravom.

Kako deluje bonus

Uredba, Skupna ministrska odločba 120961/2026, nevladne organizacije pri prvi stopnji pravnega informiranja prosilcev za azil nadomešča z zasebnimi odvetniki. Ti se vpišejo v register, ki ga vodi Atenska odvetniška zbornica, za posamezno svetovanje pa prejmejo 160 evrov plus DDV (ProtoThema English).

Sporni del zadeva prosilce v mejnih postopkih, torej v pospešenem postopku, ki ga Grčija uporablja na zunanjih mejah EU. Kadar uradniki ocenijo, da prosilec nima »močnega begunskega profila«, uredba pa ne določa jasno, kdo to presoja in po katerih merilih, odvetniku pripada še dodatnih 250 evrov plus DDV, če oseba v dveh mesecih zapusti Grčijo (Ethnos). Plačila ne sproži zgolj namera za odhod. Pogoj je dejansko izveden odhod.

Vladna razlaga je na prvi pogled preprosta: pravno svetovanje naj opravljajo usposobljeni odvetniki, prostovoljna vrnitev pa je v pravu EU priznana možnost (Direktiva o vračanju 2008/115/ES). Oboje drži. Toda koordinacijski odbor grških odvetniških zbornic je napovedal, da odvetniki v shemi ne bodo sodelovali, dokler se določbe o bonusu ne odpravijo. Eden od grških medijev je ureditev opisal kot poziv odvetnikom, naj sodelujejo v logiki »lova na glave« (In.gr). Argument poklicnega združenja je jasen: odvetnik, ki je plačan več, kadar se stranka odpove postopku, ima finančni interes, ki je lahko v nasprotju z interesom stranke.

Tudi sama svetovanja niso polno pravno zastopanje. Grški mediji poročajo o pravnem informiranju, ki se lahko izvaja na daljavo in v skupinah po petnajst ali več ljudi, zajema pa procesne pravice, obveznosti in možnosti vrnitve (Newsbeast). Za prosilce iz držav, pri katerih je stopnja priznanja azila nižja od 20 odstotkov, naj bi vsebina vključevala tudi informacije o kazenskih sankcijah za nezakonit vstop ali bivanje.

EU lahko pravice zapiše v zakon. Grčija določi, kako se občutijo za mizo.

Azilno pravo EU varuje pravico do obveščenosti, posvetovanja s pravnim svetovalcem in pritožbe zoper negativno odločbo (Direktiva 2013/32/EU). Nova uredba o azilnem postopku, Uredba 2024/1348, ki je osrednji del nedavno sprejetega Pakta o migracijah in azilu, širi uporabo mejnih postopkov, vendar te varovalke ohranja (Uredba (EU) 2024/1348). Pravo EU državam ne prepoveduje, da prosilcem pojasnijo možnost vrnitve. Težava je v sprožilcu plačila: odvetnik prejme več šele takrat, ko prosilec odide.

Zadeva presega Grčijo, ker je Pakt o migracijah in azilu sredi leta 2026 vstopil v fazo izvajanja. Njegova obljuba je hitrejši postopek, uravnotežen z individualnimi procesnimi jamstvi (European Commission Home Affairs). Grčija je ena glavnih držav na zunanji meji EU in bo prosilce obravnavala po novih pospešenih pravilih. Takšna nacionalna izvedbena odločitev zato pokaže, ali bodo varovalke iz pakta delovale tudi v praksi. Na podlagi dostopnih informacij bonus ustvarja resen konflikt z jamstvi azilnega prava EU, čeprav kršitev še ni dokazana.

Evropska komisija, Agencija EU za azil (EUAA), ki spremlja azilne sisteme držav članic, in sodišča se do sheme še niso opredelili (EUAA Asylum Report 2026). Možnih poti za izpodbijanje je več. Grška upravna sodišča bi lahko odločala v posamičnem primeru, Komisija bi lahko začela postopek za ugotavljanje kršitev prava EU, EUAA pa bi lahko konflikt interesov izpostavila v prihodnjem poročilu. Za zdaj se ni zgodilo nič od tega.

Italija kaže drugo različico istega tveganja. Evropski poslanci in nevladne organizacije italijansko-albanskim centrom za obravnavo migrantov očitajo nepreglednost in omejen dostop do odvetnikov (Euronews Italy). Zdravstvene in civilnodružbene organizacije opozarjajo, da se preverjanje izvaja v policijsko nadzorovanih prostorih in pod zelo kratkimi roki (Questione Giustizia). Italija nima bonusa, vezanega na izid postopka. Učinek pa je lahko podoben: formalne pravice ostanejo zapisane, postopek pa je zasnovan tako tesno, da jih je težje uveljaviti.

Česa še ne vemo

Podatkov o izvajanju še ni. Ni znano, koliko svetovanj poteka individualno in koliko skupinsko, koliko prosilcev dobi tolmačenje in kako pogosto se izplača bonus v višini 250 evrov. Brez teh številk ni mogoče presoditi, ali bonus dejansko spreminja ravnanje odvetnikov in prosilcev ali ostaja obrobna proračunska postavka. Najmanj vidni so tisti, ki jih ureditev najbolj zadeva. Ključno vprašanje je, ali je kateri od prosilcev razumel, da lahko sprejetje »prostovoljnega odhoda« v praksi konča njegovo prošnjo za zaščito. Uredba na to ne odgovori.