Guterres pred Ankaro in delitvijo Cipra

António Guterres je v nedeljo prispel na Ciper, da bi preveril, ali je po desetletjih delitve še mogoče znova odpreti pogajanja o združitvi otoka, razdeljenega od turške vojaške intervencije leta 1974. Obisk, prvi obisk generalnega sekretarja OZN po šestnajstih letih (Euronews Germany), ni prinesel niti osnutka dogovora niti vnaprejšega soglasja o pogajanjih. Odposlanka OZN María Ángela Holguín je cilj opisala neposredno: spodbuditi oba voditelja, naj vstopita v pogajanja (Cyprus Mail). Težava ni v diplomatskem koledarju. Ena stran vztraja pri federaciji, druga pri priznanju dveh ločenih suverenih držav.

Federacija proti dvema državama

Okvir Varnostnega sveta OZN predvideva bizonalno in bikomunalno federacijo: eno državo, dve politično enakopravni skupnosti in enotno suverenost (S/RES/1251). Vlada ciprskih Grkov pravi, da bo zavrnila vsako rešitev zunaj tega okvira (Cyprus Mail). Grčija to stališče podpira brez zadržkov. Premier Kiriakos Micotakis ciprsko vprašanje predstavlja kot evropsko vprašanje, ne kot dvostranski grško-turški spor, Atene pa izrecno zavračajo delitev otoka (ERT, Lavaron).

Turčija izhaja iz nasprotne logike. Visoki turški predstavniki vztrajajo, da nobena rešitev ne more obiti Ankare in da se mora vsak realističen proces začeti pri suvereni enakosti dveh soobstoječih držav (Hürriyet Daily News). Zunanji minister Hakan Fidan je to stališče Holguínovi ponovil nekaj dni pred Guterresovim prihodom (Politis). To ni pogajalski položaj znotraj okvira OZN, temveč zavrnitev njegove izhodiščne premise.

Kje je Bruselj pomemben in kje se njegova vloga konča

Evropska unija je okrepila svojo navzočnost v procesu. Evropska komisija je 13. julija za posebnega predstavnika za Ciper imenovala Raffaeleja Fitta, s čimer je Bruselj dobil imenovanega sogovornika za usklajevanje evropskega prispevka k procesu OZN. Holguínova se je pred potjo v Ankaro v Bruslju srečala s Fittom in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen (Politis, Hürriyet Daily News). Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je potrdila, da Bruselj kot dejansko merodajen proces priznava tir OZN (CNA).

Bruselj ima vpliv, nima pa mandata, da bi sam rešil spor. Ciper se je EU pridružil leta 2004, vendar se po Protokolu št. 10 k pristopni pogodbi pravo EU na severu otoka ne uporablja, dokler je otok razdeljen (EUR-Lex). Morebitna rešitev bi morala delovati znotraj prava EU, zato lahko Komisija oblikuje praktične mehanizme dogovora: trgovinska pravila, gibanje ljudi, pravno usklajevanje. Ne more pa odločiti o vprašanju suverenosti, ki je jedro spora.

Nikozija želi širši napredek v odnosih med EU in Turčijo vezati na premik pri Cipru. Ankara zavrača, da bi bil odnos z Unijo odvisen od otoka. Ta zastoj blokira posodobitev carinske unije, vizumske dogovore in globlje varnostno sodelovanje. Objavljene ponudbe EU Turčiji, ki bi konkretne koncesije vezala na napredek pri Cipru, ni.

Plin zaostruje poslovne interese

Pritisk povečujeta dva energetska procesa. Eni in TotalEnergies sta blizu končni investicijski odločitvi o plinskem polju Kronos ob Cipru, skupnem projektu, ki bi lahko postal prvi komercialni razvoj ciprskega plina na morju (Bloomberg). Ločeno je Turčija po sporazumu z oblastmi na severu otoka z 10. julija začela pripravljati seizmične raziskave za plinovod proti severnemu Cipru. Nikozija je protestirala, italijanska analiza pa je plinovod razumela kot poskus Ankare, da se utrdi kot neizogiben energetski akter in sever še tesneje naveže na Turčijo (Kathimerini Cyprus, Notizie Geopolitiche). Plin povečuje ceno nadaljevanja delitve. Ne spreminja pa vprašanja, kdo ima v rokah mirovni proces.

Večina prestolnic EU Ciper spremlja od daleč. Nemčija ga bere predvsem skozi odnose s Turčijo, ne kot samostojno prednostno nalogo (Euronews Germany). Dostopno poročanje kaže, da Francija in Italija vprašanje spremljata skozi energetiko in suverenost, vendar se pri političnem procesu umikata OZN. Ciprsko vprašanje tako politično ostaja v rokah Nikozije, Aten, Ankare in manjšega kroga neposredno izpostavljenih držav članic. Guterres lahko izmeri razdaljo med federacijo in priznanjem dveh držav ter skliče sogovornike za isto mizo. Zapreti jo je mogoče le, če Turčija začne pogajanja znotraj okvira, ki ga zdaj zavrača. Težava je politično priznanje, ne razpored diplomatskih srečanj.