Guterres v Nikoziji odpira ciprska pogajanja

Nikozija je zadnja razdeljena prestolnica v Evropi. Skozi njene ulice poteka varovalni pas Združenih narodov: na eni strani Republika Ciper deluje kot država članica EU, na drugi turškociprska uprava, ki jo priznava samo Ankara, nadzoruje ozemlje, na katerem je turška vojska navzoča od leta 1974. Po 52 letih fizična meja še vedno stoji. Politična prav tako.

Generalni sekretar ZN António Guterres bo otok obiskal med 27. in 29. julijem, da bi »spodbudil mirovna prizadevanja«; to bo prvi tak obisk sedečega generalnega sekretarja po več letih (UN, Reuters/Internazionale). Nekaj dni prej je Evropska komisija procesu dala tudi formalno evropsko težo: izvršnega podpredsednika Raffaeleja Fitta je imenovala za posebnega predstavnika za Ciper (Decode39, Eunews). Njegova naloga je usklajevati vlogo EU ob pogajanjih pod okriljem ZN, kar pomeni, da Bruselj pri mizi ne bo več le opazovalec brez obraza. New York in Bruselj želita proces vrniti v tek. Težava je, da se strani ne strinjata več, kam naj ta tek sploh vodi.

Dva cilja, en otok

Okvir ZN za rešitev ciprskega vprašanja predvideva dvoconsko, dvostanovsko federacijo: eno državo, eno suverenost in politično enakost med grškimi in turškimi Ciprčani. Politična enakost v tem primeru pomeni delitev oblasti ne glede na velikost skupnosti, pri čemer bi imela vsaka možnost blokirati odločitve, ki bi ogrozile njene življenjske interese. Varnostni svet ZN je takšno izhodišče potrdil z resolucijo 1251 (S/RES/1251(1999)). Grčija in Republika Ciper vztrajata, da se morajo nova pogajanja začeti na tej podlagi (Euronews Greece).

Turčija in turškociprsko vodstvo to izhodišče zavračata. Stališče Ankare iz julija 2026 zahteva priznanje »suverene enakosti in enakega mednarodnega statusa« še pred začetkom kakršnega koli procesa, EU pa očita pristranskost od vstopa Cipra v Unijo leta 2004 (Turkish MFA). V praksi tak jezik kaže proti dvema ločenima državama, ne proti eni federaciji.

To ni spor o formulacijah, temveč o končnem cilju. Zadnji resen poskus premostitve razhajanj je propadel leta 2017 v Crans-Montani v Švici, kjer pogajalci niso rešili vprašanj upravljanja, ozemlja, lastnine in turških varnostnih jamstev (S/2017/814). V javno dostopnih informacijah pred Guterresovim obiskom ni znaka, da bi se ta zastoj premaknil.

Zakaj EU ne more ostati zunaj

EU celoten otok obravnava kot ozemlje Unije. Toda po Protokolu št. 10 k pristopni pogodbi se pravo EU na severu ne uporablja, ker Republika Ciper tam nima dejanskega nadzora (Protocol No 10). Prehode in omejeno trgovino čez ločnico ureja posebna uredba o zeleni črti (Regulation 866/2004). Vsako morebitno rešitev bi bilo zato treba prevesti v pravo EU, mejne postopke in režim pravic. EU je del mehanike rešitve, ne zgolj priča dogovoru.

Države članice Cipra ne vidijo enako. Javnih znakov, da bi katera od večjih prestolnic celoten odnos s Turčijo vezala na ciprsko vprašanje, ni. Ankara je preveč pomembna pri migracijah, koheziji Nata in regionalni varnosti. Ta zadržanost Turčiji pušča prostor, da poglablja povezovanje s severom, medtem ko diplomacija teče po vzporednem tiru. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je pokazala meje te potrpežljivosti, ko je Turčijo pozvala, naj spoštuje suverene pravice Cipra pri predlaganem plinovodu proti severu (Cyprus Mail, To Vima). Toda opozorilo ni posledica, Ankara pa razliko razume.

Kaj bi pomenil premik

Turškociprski voditelj Tufan Erhurman je obisk pozdravil kot priložnost, da strani bolje razumeta druga drugo (Politis). Guterresovo zadnje poročanje pa kaže, da se prej dogovorjeni ukrepi za krepitev zaupanja še vedno niso uresničili (Cyprus Mail).

Najmočnejši izid bi bil časovni načrt za novo konferenco pet plus ena: obe ciprski strani, Grčija, Turčija, Združeno kraljestvo in ZN, z jasno določenim dnevnim redom. Manjši, a še vedno stvaren rezultat bi bili konkretni koraki: novi prehodi, praktične izboljšave trgovine ali dogovorjeni ukrepi za krepitev zaupanja, ki bi se dejansko izvedli. Samo prijazna sporočila za javnost bi potrdila to, kar kaže že dosedanji zapis: mednarodni sistem je postal boljši pri upravljanju ciprske delitve kot pri njenem reševanju. Če obisk ne bo prinesel časovnega načrta, dnevnega reda ali izvedljivih zavez, bo pokazal, da ZN ciprsko vprašanje še vedno lahko držijo pod nadzorom, premakniti pa ga za zdaj ne morejo.