Guterres na Ciper 27. julija

Ko je Ban Ki Moon februarja 2010 obiskal Ciper, sta voditelja grških in turških Ciprčanov še sedela za pogajalsko mizo. Šestnajst let pozneje mirovne sile Združenih narodov še vedno nadzorujejo tamponsko območje, ki ohranja premirje, ne daje pa mandata za sklenitev miru. Jedro spora se ni premaknilo. António Guterres bo na Ciper prispel 27. julija, kjer ga čakajo trije dnevi srečanj z voditeljema obeh skupnosti (Sigmalive, Europa Press). Diplomatski mehanizem je bolj razvejan kot kadarkoli v zadnjih letih. Ovire pa so ostale iste.

Dva odposlanca, en zamrznjen spor

Guterres deluje prek tako imenovanih »dobrih uslug« Združenih narodov, mediacijskega kanala, ki generalnemu sekretarju omogoča, da strani pripelje za isto mizo, ne more pa jima vsiliti rešitve (misija dobrih uslug ZN). Njegova osebna odposlanka María Ángela Holguín od leta 2025 potuje med obema stranema. Marčno srečanje je za isto mizo pripeljalo oba voditelja in tri jamstvene sile, Grčijo, Turčijo in Združeno kraljestvo, ki imajo po ciprski jamstveni pogodbi iz leta 1960 formalno varnostno vlogo. Guterres je po srečanju sporočil, da so se strani dogovorile za nadaljevanje pogovorov in novo srečanje (izjava generalnega sekretarja ZN). To je skromen premik, a vendar več kot zgolj diplomatska kulisa.

Bruselj je 13. julija dodal svojo raven. Evropska komisija je za posebnega predstavnika za Ciper imenovala Raffaeleja Fitta, enega svojih najvišjih članov (Evropska komisija). Njegova naloga je pripraviti, kako bi se pravo EU uporabljalo po morebitni ponovni združitvi, in usmerjati podporo turškociprski skupnosti. Predsednik Nikos Christodoulides je imenovanje pozdravil kot politično okrepitev procesa (Cyprus Mail). Toda Fitto pripravlja pravni teren za čas po dogovoru, ne pogaja se o samem dogovoru.

Ankarski zid

Rešitev, ki jo podpirajo Združeni narodi, predvideva dvoconsko, dvostanovsko federacijo: dve geografsko ločeni območji, grškociprsko in turškociprsko, ki bi si oblast delili znotraj ene suverene države (Resolucija VS ZN 1251). Turčija in turškociprsko vodstvo ta okvir zavračata. Zunanji minister Hakan Fidan je Holguínovi dejal, da Ankara podpira rešitev z dvema državama, utemeljeno na suvereni enakosti (Yeni Şafak). Turško zunanje ministrstvo je Fittovo imenovanje označilo za notranjo zadevo EU in trdilo, da je Unija izgubila nevtralnost, ko je leta 2004 sprejela Ciper (turško zunanje ministrstvo).

To je ista vrzel, zaradi katere so propadla zadnja resna pogajanja. Konferenca v Crans-Montani leta 2017 se je končala brez dogovora, ker se strani niso uskladile glede varnostnih jamstev, prisotnosti vojakov, ozemlja, upravljanja in lastnine (poročilo generalnega sekretarja S/2017/814). Nobeno od teh vprašanj odtlej ni rešeno.

Vzvod, ki ga EU ne uporabi

Evropa ima orodja, nima pa velike volje, da bi jih uporabila. Svet EU, v katerem vlade držav članic sprejemajo skupne odločitve, je leta 2019 po nezakonitem turškem vrtanju v ciprskih vodah zamrznil dialoge na visoki ravni (Svet EU). Nadgradnja carinske unije, ki si jo želi Ankara, je na mizi od leta 2016, ne da bi spremenila turško stališče o pogojih rešitve (Evropska komisija). To je vzvod na papirju. V praksi so evropske prestolnice od Turčije odvisne pri upravljanju migracij, energetskih poteh in usklajevanju znotraj Nata, nobena pa ni pokazala pripravljenosti za spor, ki bi bil dovolj velik, da bi spremenil izračun Ankare.

Grčija vztraja, da mora biti vsaka rešitev skladna s pravom EU (grško zunanje ministrstvo). Francija podpira okvir Združenih narodov (Le Figaro). Skupno stališče evropskih prestolnic je zato jasno: rešitev naj nastane znotraj prava EU, vendar ne za ceno preloma odnosov z Ankaro.

Guterres lahko ustvari prostor za pogovor. Fitto lahko pripravi, kako bi evropska pravila sprejela morebitni dogovor. Nobeden od njiju pa ne more ustvariti soglasja o osnovni obliki ciprske države, ki ga v Crans-Montani pred devetimi leti ni bilo. Odgovor je v Ankari, Ankara pa za zdaj kaže, da svojega stališča ni spremenila.