Guterres preverja turško ceno za Ciper

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bo 27. julija prispel na Ciper, kjer se bo srečal z voditeljema ciprskih Grkov in ciprskih Turkov. Gre za najzgoščenejši diplomatski poskus v zadnjih letih, da bi se znova odprla pogajanja o ureditvi delitve otoka, ki traja že 53 let (UN, DW). Obisk sledi večtedenski posredniški diplomaciji odposlanke ZN Maríe Ángele Holguín in novi vključenosti Evropske komisije.

Ali bo iz tega nastal dejanski pogajalski okvir, je odvisno predvsem od dveh stvari: ali bo mogoče turški pogoj zadržati zunaj izhodišča pogovorov in ali bo Bruselj znal pokazati, da lahko morebitni dogovor pod okriljem ZN pretvori v izvedljivo pravo EU.

Turška vstopna cena

Proces se ustavi pri eni temeljni oviri, še preden se začne. Ankara zavrača formalna pogajanja, dokler stran ciprskih Turkov ne dobi priznanja kot enakopravna suverena entiteta, kar Turčija imenuje »suverena enakost« (Politis, Hürriyet Daily News). Povedano preprosto: Turčija želi, da se sever otoka obravnava kot država zase, še preden bi se strani sploh usedle za mizo.

To bi spremenilo celotno podlago pogajanj. Dolgoletni cilj ZN je enoten zvezni Ciper z dvema konstitutivnima deloma, ki si delita oblast. Grški in ciprski predstavniki to razliko opisujejo kot rdečo črto (Euronews France).

Guterresovo vprašanje je, ali lahko ta pogoj obide in pogovor usmeri v neformalno razširjeno srečanje. Tak format bi za isto mizo poleg obeh ciprskih strani pripeljal še Grčijo, Turčijo, Združeno kraljestvo in ZN, z dogovorjenim zaporedjem korakov in časovnico (RIK). Če bi do tega prišlo brez sprejetja turškega okvira, bi bil to konkreten premik.

Zakaj Bruselj ne more samo opazovati

Evropska unija v tem procesu ni zunanji opazovalec. Po pravu EU je celoten Ciper ozemlje Unije. Vendar se pravila EU ne uporabljajo na območjih, kjer Republika Ciper ne izvaja dejanskega nadzora. Ta ureditev temelji na Protokolu 10 k pristopni pogodbi Cipra, ki določa tudi, da mora po morebitni rešitvi Svet EU, v katerem zakonodajno odločajo nacionalni ministri, na predlog Komisije soglasno odločiti o začetku uporabe prava EU na severu otoka (Protocol 10, EUR-Lex).

Politični dogovor, ki bi ga izpogajali pod okriljem ZN, bi zato hitro pristal na mizi v Bruslju, kjer bi se začel zahtevnejši del: prilagoditev prava EU za celoten otok, ureditev lastninskih vprašanj, usmerjanje finančnih sredstev in sprememba režima zelene črte, ki ureja gibanje čez razdelitveno mejo. EU mora biti vključena, prav to pa Turčiji daje najlažjo točko napada.

Turško zunanje ministrstvo je imenovanje Raffaela Fitta za posebnega predstavnika Komisije za Ciper označilo za enostransko in pristransko potezo. Ankara trdi, da je Bruselj izgubil nepristranskost, ko je Ciper leta 2004 vstopil v Unijo (Turkish MFA). Ugovor je v turškem interesu, ni pa brez notranje logike: Ciper sedi v istem Svetu EU, ki bo moral pozneje potrjevati dele izvedbenega mehanizma morebitne rešitve, hkrati pa glasuje o odnosih med EU in Turčijo. Iz Ankare je videti, kot da sodnik igra za eno stran.

Fitto, izvršni podpredsednik Komisije za kohezijo in reforme, je bil imenovan 13. julija (European Commission). Ni posrednik. Njegova naloga je delovati znotraj okvira ZN, usklajevati se s Holguín in pripraviti teren za obnovitev pogajanj (Euractiv). Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je 22. julija po pogovoru s Holguín znova potrdila podporo EU procesu, ki ga vodijo ZN (Infobae/EFE).

Manjkajoči načrt

Najšibkejši člen sedanje postavitve je vprašanje, kaj bi Bruselj dejansko storil dan po dogovoru. V javno dostopnih poročilih, navedenih tukaj, ni razvidno, ali ima Fitto pisni mandat, posebno ekipo, časovnico ali opredeljen sveženj ukrepov za razširitev prava EU na sever, reševanje lastninskih sporov in pretok finančnih sredstev. Sporočilo Komisije o njegovem imenovanju (European Commission) opisuje usklajevalno vlogo, ne pa izvedbenega načrta.

Guterres lahko preveri, ali so pogovori sploh mogoči. Komisija mora odgovoriti, ali je EU pripravljena na dan po dogovoru.