Hormuz potroji pomanjkanje v nemških tovarnah

Hormuška ožina je za trgovski ladijski promet zaprta že tri mesece. Kriza, ki se je začela kot geopolitični konflikt, se je preselila v industrijske dobavne verige. Delež nemških kemičnih podjetij, ki poročajo o pomanjkanju materialov, se je povečal s 7 odstotkov aprila na 31,1 odstotka maja (Wiwo/ifo, 28. maja). Ekonomistka inštituta ifo Anna Wolf je rast naročil označila za »začasno«. Podjetja se zato pripravljajo na daljšo motnjo, saj tudi diplomatski preboj v tem tednu ne bi hitro odpravil škode, ki je že nastala.

Zavarovanje ohranja ožino zaprto

Veliki klubi P&I, vzajemne zavarovalnice, ki pri skoraj vseh trgovskih ladjah krijejo odgovornost za posadko, tovor in okoljsko škodo, so 5. marca za Hormuz odpovedali kritje za vojna tveganja (Property Casualty 360, marec 2026). Brez takšnega kritja ladja ne more pristati v nobenem pristanišču. Za plovila, ki še poskušajo prečkati ožino, premije za vojna tveganja na trupu znašajo 5,5 odstotka vrednosti plovila. Ena sama plovba velikega tankerja zdaj samo za zavarovanje stane več kot 6 milijonov dolarjev (The Flow Weekly, 26. maja).

Tankerji in ladje za utekočinjeni zemeljski plin zato plujejo okoli Rta dobrega upanja, kar vsaki poti doda več tednov. Po podatkih o sledenju ladijskemu prometu se je prehod ladij za utekočinjeni zemeljski plin skozi Sueški prekop zmanjšal za približno 90 odstotkov (Schiffsradar24.de). Preusmeritev veže ladijske zmogljivosti po svetu in zvišuje prevozne stroške tudi za tovor, ki se Zalivu sploh ne približa.

Diplomacija za tem razvojem zaostaja. Trumpovo srečanje v Situacijski sobi 29. maja se je končalo brez dogovora, Teheran pa izpodbija njegov opis pogojev (PBS News, Al Jazeera). Tudi podpis dogovora bi šele sprožil nov časovni okvir. Odstranjevanje min traja štiri do šest mesecev, Lloyd's pa bi moral nato območje ponovno razvrstiti, preden bi zavarovalnice obnovile običajno kritje. Polna pretočnost pred januarjem 2027 je malo verjetna (LMA Lloyd's).

15-milijardna vrzel v skladiščih

Evropa poleti polni plinska skladišča, da se pripravi na zimsko ogrevalno sezono. Letos ta proces močno zaostaja. Nemška skladišča so napolnjena 30,6-odstotno, približno za polovico manj od 67 odstotkov, kolikor je običajno za konec maja (BDEW). Evropski energetski regulator ACER ocenjuje, da bo zapiranje te vrzeli po Evropi stalo dodatnih 10 do 15 milijard evrov (EMA Energiewelt). Ta denar se prek energetskih podjetij prelije v višje račune za gospodinjstva in industrijo.

Nemške tovarne že krajšajo delovni čas, da bi ublažile dobavni šok. Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za 20 držav euroobmočja, naj bi 11. junija zvišala obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Trgi verjetnost zvišanja ocenjujejo na 91 odstotkov (ECB Watch, Euronews). Stroški zadolževanja se tako povečujejo prav v trenutku, ko tovarne in gospodinjstva izgubljajo denar zaradi dražje energije.

Tanjša se tudi svetovna varnostna zaloga. Strateška sprostitev 400 milijonov sodov nafte pod okriljem Mednarodne agencije za energijo je porabljena približno 55-odstotno, skupni primanjkljaj v oskrbi pa bi lahko do septembra dosegel 900 milijonov sodov (Brookings), ravno ob vrhuncu poletnega povpraševanja zaradi voženj in hlajenja. Obvozni naftovodi skozi Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate prenesejo le del količin, ki so pred krizo šle skozi Hormuz.

Rainer Seele, predsednik družbe ADNOC XRG in dolgoletni poznavalec zalivskih ter evropskih energetskih trgov, je povzel bistvo: »Okrevanje dobavnih verig ne bo prišlo čez noč. Trajalo bo več mesecev« (Tagesspiegel, 27. maja). Do jeseni se bo vsak dodaten teden zamude poznal v evropskih plinskih skladiščih.