Hormuz podraži zavarovanje ladij

Zavarovanje vojnega tveganja za en prehod skozi Hormuško ožino zdaj stane 4 do 5 odstotkov vrednosti ladijskega trupa, medtem ko je pred konfliktom znašalo približno 0,25 odstotka (S&P Global). Nekatere ponudbe so se povzpele celo na 10 odstotkov (CNN). Pri veliki ladji to pomeni, da kratek prehod postane odločitev z večmilijonskim zavarovalnim stroškom. Hormuška ožina je po mednarodnem pravu odprta. Za ladjarja, ki ne more dobiti zavarovanja, je to le pravna okoliščina, ne poslovna možnost.

Trump je 14. julija umaknil predlagano 20-odstotno dajatev na tovor, vendar je ohranil ameriško blokado iranskih pristanišč in nadaljeval napade (WLRN). Dajatev je bila politična predstava. Zasebne odločitve o tveganju, od katerih je odvisno, ali plovbe v Zaliv sploh stečejo, se niso spremenile: zavarovalnice, banke in oddelki za skladnost se še naprej umikajo.

Kritje, ki lahko izgine, preden ladja prispe

Svet Mednarodne pomorske organizacije, agencije Združenih narodov za ladijski promet, je 10. julija znova poudaril, da nobena država ne sme zaračunavati prehoda skozi ožino ali ga začasno ustaviti (gCaptain). Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, UNCLOS, to pravico zagotavlja. Toda pravica do prehoda sama ne ustvari plovbe.

Police za vojno tveganje v Zalivu se sklepajo v sedemdnevnih blokih, z možnostjo odpovedi v 48 do 72 urah (Marsh). Kritje se lahko podraži ali umakne, še preden ladja doseže ožino. Klubi P&I, vzajemne zavarovalnice, ki krijejo odgovornost, onesnaženje in zahtevke posadke, prehodov skozi Zaliv ne obravnavajo več kot rutinskih. Vsako plovbo ocenjujejo posebej, lastniki pa morajo pred odhodom potrditi izpostavljenost tveganju (The Swedish Club). Po podatkih CNN je bilo 10. julija v Zalivu ujetih približno 1.150 tovornih ladij (CNN).

Pritisk povečujejo sankcije. OFAC, urad ameriškega finančnega ministrstva za izvrševanje sankcij, je 7. julija preklical splošno licenco X1, začasno izjemo, ki je dopuščala nekatere posle z iransko nafto (A&O Shearman). Skoraj celovite prepovedi trgovanja z iransko nafto so znova začele veljati. Banke in zakupniki ladij ne čakajo, da sodišča razčistijo pravni položaj. Umaknejo se takoj, ko se poveča tveganje izvrševanja sankcij (Bracewell). Posledica je ožina, ki je pravno odprta, poslovno pa zaprta.

Kdo v Evropi prevzame strošek

Kriza Evropo zadeva neenakomerno. Na ladjo M/V GFS Galaxy pod ciprsko zastavo so 13. julija streljali blizu Musandama, pri vhodu v Hormuško ožino (CNA, Cyprus Mail). Ciper je odprl preiskavo. Ladje v svojem registru lahko nadzira, ne more pa odpreti ožine ali prisiliti zavarovalnic, naj ponudijo kritje. Abstraktna trgovinska kriza je tako postala problem države zastave za članico EU.

Italijansko združenje ladjarjev Assarmatori je ocenilo, da dodatne premije za vojno tveganje znašajo od 1 do 10 odstotkov vrednosti ladje, premiki v italijanskih pristaniščih pa so upadli za 8 do 10 odstotkov (Adnkronos). Italijanski pomorski mediji težavo opisujejo predvsem kot vprašanje financiranja plovb, ne kot pomanjkanje nafte (Messaggero Marittimo). Kritje vojnega tveganja, pogoji ladijskega zakupa, odločitve posadk in akreditivi vsak posebej vračunavajo isto nevarnost.

Poljska je izpostavljena prek cenovnih referenc, ne prek neposrednega uvoza iz Zaliva. Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Świnoujściu je v drugem četrtletju uvažal skoraj izključno iz ZDA, brez katarskega tovora po razglasitvi višje sile (24 Kurier). A Poljska plin kupuje na istem evropskem trgu kot druge države: nizozemska referenčna cena TTF, glavno evropsko merilo za plin, se je po propadu ameriško-iranskega dogovora zvišala za približno 5 odstotkov, na 49 evrov za megavatno uro (Sahm Capital/Reuters). Romunski minister za energijo je opozoril, da se bo isti cenovni prenos do potrošnikov prelil prek naftnih derivatov in stroškov gnojil (Euronews Romania).

Evropa lahko blaži posledice. Ne more ukazovati.

Delovna skupina Evropske komisije za energetsko unijo je 13. julija sporočila, da v EU ni neposredne krize pri oskrbi s plinom in da cilji glede skladiščenja ostajajo dosegljivi, čeprav so cene nad ravnmi pred konfliktom (European Commission). EU lahko uporabi obvezne zaloge nafte. Lahko se sklicuje na uredbo o blokiranju, ki evropska podjetja ščiti pred nekaterimi zunajozemeljskimi sankcijami. Nobeno od teh orodij ne odpre ladijske poti in ne prisili banke, da izvede plačilo.

Council on Foreign Relations opozarja, da ni precedensa za odpravljanje motenj v takšnem obsegu ter da bi bilo tudi ob ugodnem razpletu okrevanje delno, dražje in občutljivo na nove zaplete (CFR). Evropske vlade lahko ublažijo cenovni šok. Toda odločitev, ali bo plovba v Zaliv dejansko izvedena, je zdaj v rokah zavarovalnih podpisnikov, ki nekaj ur pred odhodom sklepajo sedemdnevne police, in oddelkov za skladnost, ki preverjajo nasprotne stranke tovor za tovorom. Tam se trenutno odloča o evropski energetski varnosti, brez neposrednega nadzora evropskih prestolnic.