Premije v Hormuški ožini dosegle 4%

25. junija je neznani izstrelek zadel most kontejnerske ladje Ever Lovely, ki pluje pod singapursko zastavo in je bila na poti skozi Hormuško ožino (DW, Channel News Asia). Poškodovan ni bil nihče, ladja pa je ostala sposobna za plovbo. Toda plula je po varni poti, ki jo je priporočil UKMTO, britanski organ za usklajevanje trgovske plovbe na kriznih območjih. Zaupanje ladjarjev, ki se je po nedavnem diplomatskem odpiranju med ZDA in Iranom počasi vračalo, je v nekaj urah izpuhtelo.

Mednarodna pomorska organizacija, agencija Združenih narodov za varnost svetovnega ladijskega prometa, je po evakuaciji 115 ladij in približno 2.500 pomorščakov iz Zaliva začasno ustavila hormuški evakuacijski koridor. Več kot 500 plovil je ostalo v čakanju (UN News, Al Jazeera). Iranska revolucionarna garda je zmedo še povečala z izjavo, da je varen prehod mogoč le po poteh, ki jih določi Iran, in zavrnila koridor ob omanski strani ožine.

Ameriško centralno poveljstvo je nato napadlo iranska raketna, brezpilotna in radarska oporišča ter zadetek ladje označilo za napad z iranskim dronom (CENTCOM). Teheran je odgovornost zanikal. Nevtralni pomorski organi so govorili o »neznanem izstrelku« in napadalca niso imenovali (ICIS).

Za Evropo je bilo manj pomembno, kdo je streljal, kot to, kaj se je nato zgodilo na zavarovalnem trgu.

O plovbi odločajo zavarovalnice, ne topništvo

Skozi Hormuško ožino običajno potuje približno 19,8 milijona sodov nafte na dan (BNP Paribas). Da bi Evropa občutila pritisk, ožine ni treba fizično zapreti. Dovolj je, da zavarovanje postane predrago.

Zavarovanje za vojna tveganja, dodatna premija, ki jo zavarovalnice zaračunajo za plovbo skozi nevarne vode, je po napadu formalno ostalo na voljo. Cena pa je poskočila na približno 3 do 4 odstotke vrednosti ladijskega trupa, medtem ko je pred konfliktom znašala okoli 0,25 odstotka (S&P Global). Pri supertankerju, vrednem 100 milijonov dolarjev, to pomeni približno 2 do 3 milijone dolarjev premije, ki se obnavlja vsakih sedem dni (Caixin).

Ti stroški do evropskih porabnikov ne pridejo prek praznih terminalov, temveč prek višjih prevoznin in energetskih referenčnih cen. Evropska komisija je sporočila, da neposrednega tveganja za oskrbo ni, ter poudarila, da lahko v okviru Mednarodne agencije za energijo usklajuje uporabo nujnih zalog nafte (European Commission). Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je institucionalno mejo povedala naravnost: centralna banka »ne more znova odpreti Hormuške ožine« (ECO). Evropa lahko blaži cenovni šok, ne more pa ukazovati zavarovalnicam, ladjarjem in klasifikacijskim družbam, ki v praksi odločajo, ali je pot uporabna.

Kdo pošlje ladje in pod kakšnimi pravili

Tri članice EU z resnimi mornariškimi zmogljivostmi so ponudile tri različne odgovore.

Francija zagovarja pomorsko misijo z mandatom Združenih narodov, s čimer bi dobila mednarodnopravno podlago in se izognila očitku, da se pridružuje ameriški bojni operaciji proti Iranu (Arab News). Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je nakazal pogojno pripravljenost za razminiranje ali spremljanje ladij, vendar vztraja, da bi vsaka napotitev potrebovala odobritev vlade in parlamenta (Adnkronos). Nemčijo zavezuje Parlamentsbeteiligungsgesetz, zakon, ki za oborožene napotitve v tujino zahteva odobritev bundestaga, zato hitra nemška vloga ni verjetna. Obrambni minister Boris Pistorius je pričakovanja zadržal nizko (tagesschau).

Najbolj konkreten instrument na ravni EU je operacija ASPIDES, obrambna pomorska misija, ki trenutno varuje ladijski promet v Rdečem morju pred napadi Hutijev. Evropska služba za zunanje delovanje je po poročanju Internazionale/Reuters predlagala, da se ASPIDES preusmeri v vodilno vlogo pri razminiranju Hormuške ožine. Toda sprememba mandata misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU zahteva soglasje vseh 27 držav članic. Ker Francijo, Nemčijo in Italijo omejujejo različni domači pravni pragovi, tega soglasja za zdaj ni.

Ever Lovely je bila zadeta in je nadaljevala plovbo. Težje vprašanje je, ali bo Hormuška ožina ostala odprta na navigacijskih kartah, a zaprta v zavarovalniških preglednicah: pravno prehodna, vendar poslovno zamrznjena.