Madžarski vohuni znotraj misije EU

Madžarski obveščevalci naj bi več let delovali iz prostorov madžarskega stalnega predstavništva pri Evropski uniji v Bruslju in pri tem ciljali uslužbence Evropske komisije. Skupna preiskava Direkt36, Der Spiegla, Der Standarda in De Tijda je razkrila, da je Komisija začela preverjati navedbe, nato pa postopek ustavila, po poročanju Direkt36 tudi zato, da v Budimpešti ne bi dodatno hranila protievropske retorike (Direkt36).

Komisija ključnih očitkov javno ni razčistila. Maja 2026 je nekdanjega komisarja Olivérja Várhelyija, madžarskega člana Komisije, oprala osebne vpletenosti, vendar je glavno vprašanje ostalo odprto: ali so madžarski obveščevalci zbirali podatke o uslužbencih in dokumentih EU (Euronews).

Vohunjenje iz samega prostora odločanja

Primer je občutljiv zato, ker domnevno vohunjenje ni prihajalo z roba sistema, temveč iz njegovega zakonodajnega jedra. Madžarsko stalno predstavništvo pri EU ni klasično veleposlaništvo, ki dogajanje opazuje od zunaj. Diplomati držav članic tam sodelujejo v Coreperju, Odboru stalnih predstavnikov, ki pripravlja odločitve za Svet EU, in v številnih delovnih skupinah, kjer države članice evropsko zakonodajo usklajujejo po členih in odstavkih (Council). Če so obveščevalci res delovali pod diplomatskim kritjem iz te misije, so bili vpeti v samo infrastrukturo nastajanja evropskih pravil.

Navedbe segajo v leto 2013, ko naj bi madžarski Urad za informacije začel profilirati madžarske državljane, zaposlene v institucijah EU. Po letu 2015 naj bi operacija postala bolj napadalna, saj naj bi obveščevalci iskali dostop do občutljivih dokumentov EU. Eden od njih naj bi bil razkrit leta 2017, kar je ogrozilo širšo mrežo (Direkt36). Ločeno naj bi madžarske službe spremljale tudi preiskovalce urada OLAF, evropskega urada za boj proti goljufijam, ki so preverjali podjetje, povezano z zetom Viktorja Orbána (EUNews).

Evropski parlament je novembra 2025 sprejel resolucijo, v kateri je Komisijo pozval, naj ugotovitve predstavi hitro, ter zahteval posledice, če bi se očitki potrdili (European Parliament). Osem mesecev pozneje ni javne sodne ali institucionalne ugotovitve.

Kje se pristojnosti EU končajo

Evropska unija lahko ukrepa proti proračunskim goljufijam, kršitvam prava EU in sistematičnemu spodkopavanju pravne države. Proti Madžarski je ta orodja že uporabila: Svet je konec leta 2022 zaradi pomislekov glede pravne države zamrznil več milijard evrov madžarskih kohezijskih sredstev (CER). Postopek po 7. členu, mehanizem EU za obravnavo sistematičnega demokratičnega nazadovanja, proti Madžarski teče od leta 2018.

Zbiranje obveščevalnih podatkov prek diplomatov države članice pa pade na mejo evropskih pristojnosti. Pogodba o Evropski uniji nacionalno varnost izrecno prepušča državam članicam (Article 4 TEU). Obveščevalno-analitični organ EU INTCEN lahko ocenjuje tveganja, nima pa pristojnosti za preiskovanje ali ukrepanje (EEAS). Belgija ima kot država gostiteljica krajevno pristojnost, toda diplomatska imuniteta omejuje, kaj lahko belgijski organi brez soglasja storijo znotraj stalnega predstavništva. Da bi EU lahko odgovorila, bi morali domnevno vohunjenje pravno prevesti v drugo kategorijo: podkupovanje uslužbencev EU, zlorabo evropskih sredstev ali širši primer kršitve pravne države. Čisto zbiranje obveščevalnih podatkov pod diplomatskim kritjem se v obstoječe evropske instrumente ne prilega.

Koga to najbolj skrbi

Največjo težo ima primer v državah članicah, ki ruski vpliv že obravnavajo kot osrednje varnostno vprašanje. Poljski mediji Orbánovo Madžarsko uvrščajo med notranja tveganja EU, povezana z Rusijo (Onet). Estonski predstavniki razhajanj znotraj EU glede sankcij proti Rusiji ne razumejo kot proceduralne zadrege, temveč kot strateško nevarnost (ERR). Praktično vprašanje za te države je jasno: koliko občutljivih razprav o sankcijah, obrambi in Ukrajini je še mogoče voditi v prostorih, kjer ima sedež vsaka država članica?

Madžarska vlada pod Péterjem Magyarjem je po Orbánu začela razgrajevati dele stare obveščevalne arhitekture. Madžarski parlament je pred kratkim izglasoval ukinitev Urada za zaščito suverenosti, organa iz Orbánovega obdobja, ki ga je Bruselj dolgo kritiziral (Le Monde). Ta politična sprememba lahko omili madžarski problem. Ne reši pa evropskega. Noben dokument Komisije, nobena belgijska sodna odločitev in nobena institucionalna reforma še niso odgovorili na vprašanje, kaj se zgodi naslednjič, ko država članica svoj sedež v prostoru odločanja uporabi za zbiranje podatkov o ljudeh, ki oblikujejo pravo EU.