Madžarska ustavila ukrajinske pogovore

Madžarska naj bi na zaprtem srečanju uradnikov EU za širitev 17. julija preprečila soglasje za nadaljevanje ukrajinskih pristopnih pogajanj, poroča European Pravda s sklicevanjem na diplomatske vire. Javnega zapisnika Sveta EU, ki bi potrdil izmenjavo, ni. A že sama poročana blokada kaže na temeljno šibkost širitvenega postopka: vsak korak proti članstvu zahteva soglasje vseh držav članic, zato lahko ena vlada tudi tehnično fazo spremeni v politični vzvod.

To ni bil veto na vstop Ukrajine v EU. Šlo je za zgodnejši in bolj tehničen korak. Madžarska je blokirala potrditev rezultatov pregleda usklajenosti, ki ga kandidatka potrebuje, preden lahko predloži pogajalska izhodišča za dva sklopa, povezana s pravili notranjega trga in konkurenčnostjo (European Pravda, Evropska komisija). Ukrajina je doslej odprla dva od šestih pogajalskih sklopov. Za napredek pri preostalih štirih mora vsakokrat privoliti vseh 27 vlad. Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji, ki ureja sprejem novih članic, pri vsakih vratih še vedno zahteva soglasje (EUR-Lex, Le Monde). Pravnega mehanizma, ki bi odločanje o pristopu prestavil na kvalificirano večino, ni.

Argument Budimpešte in dvostranski vzvod

Premier Péter Magyar je potezo predstavil kot vprašanje pravičnosti, ne kot nasprotovanje Ukrajini. Po njegovem EU ne bi smela pospeševati ukrajinskega procesa, medtem ko kandidatke z Zahodnega Balkana čakajo že več kot desetletje (RFE/RL, The New Union Post).

Bolj konkreten vzvod pa je dvostranski. Madžarska že dolgo izpostavlja položaj madžarske manjšine v ukrajinski Zakarpatski oblasti; ta spor je že prej zaviral odpiranje pogajalskih sklopov, dokler Kijev ni dal posebnih zagotovil (Euronews, European Integration). Za Budimpešto je to ponovljiv instrument: vprašanje manjšinskih pravic lahko odpre pri vsakem koraku, kjer se zahteva soglasje, in Ukrajino prisili v dvostranska pogajanja, preden se postopek EU sploh premakne naprej.

Moldavija plačuje za spor nekoga drugega

Manj vidna žrtev je Moldavija. Ukrajina in Moldavija sta pravno ločeni kandidatki, vendar ju je EU politično povezala, odkar sta obe po začetku ruske obsežne invazije dobili status kandidatk (Evropska komisija). Madžarska naj bi podpirala samostojen napredek moldavske dokumentacije. Druge države članice poti niso želele ločiti, zato sta obe ostali blokirani (Ziare).

Moldavska predsednica Maia Sandu je že opozorila, da okno za širitev morda ne bo odprto za nedoločen čas (Europa Liberă Moldova). Romunija, ki jo z Moldavijo povezujejo jezikovne in državljanske vezi, je na vrhu v Kijevu podpisala skupno izjavo, ki poziva k odprtju preostalih sklopov »čim prej« (Moldpres). Povezovanje obeh kandidatur naj bi okrepilo njun položaj. Zdaj pomeni, da Moldavija nosi zamudo, ki je ni povzročila.

Poljska je opozorilo

Madžarska ni edina prestolnica, kjer se politika širitve zaostruje. Poljska opozicijska stranka PiS je v sejm vložila predlog resolucije, ki vlado poziva, naj Ukrajino blokira na vsaki stopnji, kjer je potrebno soglasje (TVN24). Vlada Donalda Tuska še vedno podpira ukrajinsko pot v EU, vendar zahteva prehodna obdobja za kmetijstvo ter varovala pri žitih, perutnini in oljni ogrščici (WP, CER). Ukrajinski vstop bi preoblikoval porabo evropskega kmetijskega denarja v srednji Evropi. Če domači kmetijski lobiji dobijo dovolj politične teže, bi lahko Varšava posegla po isti zavori, ki jo je zdaj uporabila Budimpešta.

Nemčija in Francija sta po skupnem ministrskem svetu 17. julija pozvali k postopnemu pristopu na podlagi zaslug, ob hkratni institucionalni reformi EU (Élysée, Bundesregierung). Po poročanju FAZ diplomati pravijo, da so se za Budimpešto skrile tudi druge vlade, ki Madžarski prepuščajo krivdo, medtem ko same tišje zavirajo proces. Če to drži, mora francosko-nemški poziv k reformi odgovoriti na zelo konkretno vprašanje: ali »postopni pristop« pomeni spremembo postopka, da ena prestolnica ne more zamrzniti vsega, ali pa zgolj več časa za vlade, ki iščejo razloge za zavrnitev?

Madžarska je pokazala, da se lahko pristopni proces ustavi precej pred samo odločitvijo o članstvu. Poljska kaže, zakaj ta vzvod morda ne bo dolgo ostal samo madžarski. Postopek širitve deluje, kadar soglasje kandidatke sili k izpolnjevanju pogojev. Razpade pa, ko soglasje postane orodje notranje politike in izsiljevanja koncesij, ki niso povezane s pripravljenostjo na članstvo. Budimpešta je to mejo prestopila. Berlin in Pariz morata odločiti, ali reforma pomeni popravek postopka ali le vljudnejšo prošnjo kandidatom, naj čakajo še malo dlje.