Madžarska blokira ukrajinske sklope EU

Osem dni po tem, ko je EU z Ukrajino odprla prvi formalni pogajalski sklop, je Madžarska zavrnila skupno stališče, potrebno za prehod na naslednje sklope. S tem se ukrajinski pristopni časovni načrt ustavlja po uvodnem sklopu »Temeljna načela«. Hkrati se pokaže osnovna menjava v širitveni politiki EU: vsaka vlada obsoja blokade, dokler sama ne potrebuje veta.

Kaj je blokirala Budimpešta

Madžarska blokada je ozka, a učinkovita. Madžarska je 23. junija zadržala skupno stališče EU, torej pogajalsko linijo, ki jo mora potrditi vseh 27 vlad, preden se lahko pogovori premaknejo naprej (Euromaidan Press, RBC Ukraine).

Pristopna pogajanja z EU potekajo v šestih sklopih. Vsak sklop združuje področja, na katerih mora kandidatka svojo zakonodajo uskladiti s pravom EU. Prvi sklop, »Temeljna načela«, zajema pravno državo in gospodarska merila. EU ga je za Ukrajino in Moldavijo odprla 15. junija, potem ko je Madžarska umaknila prejšnji veto po dogovoru s Kijevom o pravicah manjšin (EEAS).

Za prehod na naslednji sklop sta potrebna dva koraka: Evropska komisija pregleda zakonodajo kandidatke, nato pa se vseh 27 vlad dogovori o skupnem stališču. Budimpešta je ustavila drugi korak. Junijski sklepi Evropskega sveta so vrzel potrdili: voditelji so pozdravili odprtje sklopa »Temeljna načela«, pri dodatnih sklopih pa zapisali le, da se jih »veselijo«, brez časovnice (European Council). Madžarska je že prej dosegla izbris formulacije, da bi EU nadaljnje sklope odprla »čim prej« (Euronews).

Veto, ki ga vsi kritizirajo, a se mu nihče ne odpove

Budimpešta svojo držo javno utemeljuje z dvema argumentoma: s pravicami madžarske manjšine v ukrajinskem Zakarpatju in z načelom, da mora pristop temeljiti na dosežkih kandidatke. To pomeni, da naj država napreduje po izpolnjevanju reformnih meril, ne zato, ker je zaradi vojne širitev politično nujna (kormany.hu). Madžarski mediji spor o manjšinskih pravicah obravnavajo kot resničen, hkrati pa tudi kot del širše igre vzvodov pri zamrznjenih evropskih sredstvih, vrednih približno 17 mrd. evrov (Portfolio, Caliber.Az).

Neprijetno dejstvo je, da Berlin, Pariz in Varšava madžarsko zavlačevanje kritizirajo, obenem pa se tiho opirajo na ista pravila. Nemčija želi Ukrajino zasidrati v Evropi, vendar je kancler Merz sedanji predlog proračuna EU označil za »nedostopnega in neuravnoteženega« (Bundesregierung). Francija je pozdravila napredek pri pristopu, hkrati pa opozorila na kmetijske stroške in standarde upravljanja, ki bi zahtevali leta reform (French EU diplomacy). Poljska podpira Ukrajino proti Rusiji, toda ko se bodo začela dejanska pogajanja o dostopu na trg, bo ostro branila svoje kmete in prevoznike (PAP).

Vsaka od teh vlad želi ohraniti možnost, da pristop pogojuje, upočasni ali preoblikuje, ko so na mizi njeni interesi. Madžarska to počne prva in najbolj vidno. Zato je lahka tarča, toda sistem soglasja ni naključje. Članice so ga ohranile prav zato, ker vsaki od njih daje prihodnjo točko pritiska.

Moldavija se ločuje

V ospredje prihaja praktična rešitev: ločitev moldavske pristopne poti od ukrajinske. Po prvem sklopu lahko vsaka kandidatka pravno napreduje v skladu s svojim reformnim tempom. Moldavska predsednica Maia Sandu je dejala, da je njena država pripravljena takoj odpreti vse preostale sklope, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je nakazala, da so ločene poti zdaj mogoče (Euronews). Takšen pristop bi preprečil, da bi madžarski ugovori, usmerjeni posebej proti Ukrajini, samodejno ustavili tudi Moldavijo.

Pravnega mehanizma, s katerim bi EU ob nasprotovanju ene vlade prisilno odprla naslednje ukrajinske sklope, ni. Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji, ki ureja sprejem novih članic, zahteva soglasje pri vseh glavnih korakih: ne le pri končni ratifikaciji, ampak tudi pri odpiranju in zapiranju posameznih sklopov na poti (Council enlargement methodology).

Merz je predlagal, naj EU do oktobra pregleda, kako bi lahko pristop pospešila (Bundesregierung). Do takrat se utrjuje vzorec: EU ukrajinsko članstvo premika od enega postopkovnega praga do drugega, pri vsakem pragu pa lahko druga prestolnica presodi, da je cena soglasja vredna izterjave.