Madžarska lovi €10 milijard

Največja madžarska priložnost za dostop do evropskega denarja v zadnjih letih prihaja v trenutku, ko so se javne finance začele nevarno zaostrovati. Finančni ministri EU so 10. julija potrdili spremenjeni madžarski načrt za okrevanje in odpornost, s čimer se je Budimpešti odprla pot do približno 10 milijard evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil (CNN Portugal/Lusa, European Commission). Hkrati je proračunski primanjkljaj v prvem četrtletju dosegel 9,0 odstotka BDP, skoraj dvakrat toliko kot lani (Xinhua). Pot je odprta, denar pa še ni nakazan. Program se izteče konec leta 2026.

Pogodba, ne nakazilo

Mehanizem za okrevanje in odpornost, evropski naložbeni program po pandemiji, ne deluje kot navadno bančno nakazilo. Država se z Evropsko komisijo dogovori o reformnem načrtu, v katerem navede konkretne naložbe in spremembe politik, ki jih mora izvesti. Bruselj nato pred vsakim izplačilom preveri, ali so pogoji izpolnjeni (RRF Regulation, Council explainer). Madžarska iz te potrditve za zdaj ni prejela niti evra.

Finančni minister András Kármán je opisal zelo tesen časovni okvir: preostale pogoje naj bi izpolnili do konca avgusta, zahtevke za plačilo vložili septembra, prva izplačila pa bi lahko prišla v zadnjem četrtletju 2026 (Visegrad Insight). Sveženj vključuje 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,5 milijarde evrov posojil po obrestnih merah, ki so nižje od tistih, po katerih bi se Madžarska zadolževala na trgu (Hungarian Conservative, European Commission). Širši politični dogovor med Brusljem in Budimpešto skupno številko dviguje proti 16,4 milijarde evrov (Daily Finland/Xinhua), vendar večina tega zneska ni del potrditve z 10. julija in je odvisna od ločenih postopkov.

Proračun ne more čakati

Madžarski javnofinančni položaj iz tega postopka dela nujno vprašanje, ne administrativne formalnosti. Evropska komisija je v konvergenčnem poročilu za leto 2026 ugotovila, da je imela država leta 2024 primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP, leta 2025 pa 4,7 odstotka BDP; obe številki presegata evropsko mejo treh odstotkov. Javni dolg se je povzpel na 74,6 odstotka BDP (Commission convergence report). OTP Bank za celotno leto 2026 napoveduje 6,9-odstotni primanjkljaj, predvsem zaradi davčnih znižanj in predvolilne porabe (OTP Bank).

Denarni učinek je preprost. Nepovratna sredstva EU financirajo železniške, energetske in stanovanjske projekte, ki bi jih Madžarska sicer morala plačati iz lastnega proračuna. Posojila EU so cenejša od zadolževanja Budimpešte na obvezniških trgih. Če denar steče, lahko vlada investira z manjšim pritiskom na dolg. Če se izplačila ustavijo, mora projekte odložiti, jih predhodno financirati skozi primanjkljaj, ki je že nad evropskimi omejitvami, ali pa se zadolžiti dražje. Vsak mesec zamude poslabša proračunsko računico.

Cena skladnosti

Madžarska je za odklepanje sredstev sprejela koncesijo, ki jo je Bruselj zahteval več let: pridružila se je Evropskemu javnemu tožilstvu, organu, ki lahko preiskuje goljufije in zlorabe evropskih sredstev (EPPO, Telex). Po poročanju medijev bi lahko pristojnost tožilstva zajela tudi kazniva dejanja od junija 2021, ko je organ začel delovati (Spiegel). To del korupcijskih primerov premakne izven dosega vsake madžarske vlade: vodili bi jih tožilci v Luksemburgu, ne v Budimpešti.

Evropsko javno tožilstvo bo kljub temu na terenu potrebovalo madžarske tožilce, sodelovanje policije in delujoča sodišča. Ta infrastruktura še ni prestala preizkusa. V načrt so zapisani tudi organi za integriteto in reforme javnega naročanja. Ključno vprašanje je, ali bodo zdržali pritisk avgustovskega roka in proračuna v volilnem letu.

Madžarska si je izborila pravno pot nazaj do evropskega denarja. Denarja samega še ni dobila. Država s primanjkljajem blizu 7 odstotkov BDP si težko privošči, da bi se odpovedala 10 milijardam evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil. Pogoji, ki jih je postavil Bruselj, so konkretni: pregon goljufij, reforma javnega naročanja, protikorupcijski nadzor. Zaradi stanja proračuna je zamuda draga. Prav ta kombinacija je najmočnejši vzvod EU: ne kazen, temveč finančna potreba, ki Budimpešto drži za pogajalsko mizo.