Madžarska odblokirala prvi ukrajinski sklop EU

Vlada Pétra Magyarja je s Kijevom v treh tednih dosegla dogovor v 11 točkah o pravicah madžarske manjšine in s tem končala 17-mesečno blokado, ki je pritisk Bruslja sam ni prebil. Vseh 27 držav članic EU je zdaj podprlo odprtje prvega ukrajinskega pogajalskega sklopa za članstvo. Toda umik madžarskega veta ne pomeni konca ovir. Te se selijo na manj vidna in politično trša mesta: razdeljeno slovaško koalicijo, tiho francosko zadržanost pri kmetijstvu in skupino sedmih držav, ki opozarja, da kandidatk z zahodnega Balkana Ukrajina ne sme prehiteti.

Kaj je dosegel Magyar

Dogovor zadeva približno 100.000 pripadnikov madžarske manjšine v Zakarpatju na zahodu Ukrajine. Šole bodo dobile poseben pravni status manjšinskih ustanov, z upravo, spričevali in univerzitetnimi sprejemnimi izpiti v madžarščini (Telex). V občinah, kjer manjšina presega 10 odstotkov prebivalstva, bo madžarščina postala skoraj uradni jezik za lokalno upravo, javne napise in politične kampanje (Euronews).

Enajst točk je prvotno pripravila že vlada Viktorja Orbána. Ukrajina je ključne sporne določbe jezikovne zakonodaje razveljavila leta 2023 (Balkan Insight). Magyar je v treh tednih zaprl vprašanje, ki ga je njegov predhodnik več let predstavljal kot nerešljivo. S tem se je pokazalo, da je bila manjšinska pritožba tudi politično orodje.

Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic pri EU, COREPER, je 3. junija ocenil ukrajinsko izpolnjevanje meril za sklop 1 (register avstrijskega parlamenta). Vseh 27 držav je Kijevu poslalo formalna pisma o pripravljenosti. Medvladna konferenca, torej uradna seja, na kateri se razglasi odprtje pogajalskega sklopa, je predvidena za 15. junij v Luxembourgu (Brussels Signal).

Sklop 1, imenovan »Temelji«, zajema pet poglavij: pravosodje in temeljne pravice, pravosodje in varnost, javna naročila, statistiko ter finančni nadzor (EU Perspectives). Odpre se prvi in zapre zadnji. Črna gora se o istem sklopu pogaja že 14 let.

Tihi veti

Razpoka v slovaški koaliciji. Premier Robert Fico formalno podpira ukrajinsko evropsko pot. Njegov zunanji minister je potrdil, da Slovaška sklopa 1 »nikoli ni blokirala« (slovaški zunanji minister Blanár). Toda mlajša koalicijska partnerica SNS je od Fica pisno zahtevala zavezo, da bo med vojno blokiral ukrajinsko pristopanje (Aktuality). Ker vsak prihodnji sklop zahteva soglasje Sveta, lahko vsaka država članica postopek ustavi sama. Fico ima zato vzvod pri vsakem koraku. Njegova nerešena zahteva, naj Ukrajina obnovi tranzit ruske nafte po naftovodu Družba, mu daje pritisk na Kijev in domače politično kritje za njegovo uporabo.

Tiha francoska zadržanost. Pariz javno podpira »odprtje vseh pogajalskih sklopov« (francosko zunanje ministrstvo). Za tem sporočilom pa je Francija razposlala predlog, po katerem bi bilo pristopanje postopno in reverzibilno, brez vezave članstva na določen časovni okvir (Eurointegration). Francija in Poljska sta ločeno lobirali za preložitev preostalih sklopov na jesen, kmetijski sklop pa bi lahko zdrsnil celo v leto 2027 (Kyiv Independent).

Koalicija za pravičnost do zahodnega Balkana. Sedem držav članic je maja podpisalo Bratislavsko deklaracijo in zahtevalo »predvidljiv, na zaslugah temelječ in pravičen« pristopni proces (italijansko zunanje ministrstvo). Avstrijski minister je povedal neposredno: nekatere države so »že na pol poti v EU, druge pa so si morale za članstvo prizadevati desetletja« (Serbian Monitor). Vpliv te skupine je neposredno povezan z naslednjim večletnim finančnim okvirom EU za obdobje 2028-2034. Vsaka razporeditev sredstev v korist Ukrajine bo naletela na organiziran odpor držav, med njimi Italije in Grčije.

Po konferenci

Konferenca 15. junija bo skoraj gotovo izpeljana. Težje vprašanje je hitrost. Magyar je že dejal, da ne bo podprl pospešenega članstva države, ki je v vojni (Balkan Insight). Dvostranski dogovor ni objavljen kot formalno pravno besedilo, spremljanje ukrajinskih zakonodajnih zavez na ravni EU pa ostaja edini mehanizem izvrševanja. Eden od analitikov je zato opozoril: »Napačno bi bilo misliti, da so spori za nami« (Eurointegration).

Madžarski veto je bil glasen, osamljen in zato politično lomljiv. Nadomešča ga razpršena mreža tihih zavor, proračunskih skrbi in kmetijskega protekcionizma, ki jo bo morda težje premakniti prav zato, ker zanjo ne odgovarja en sam akter.