Madžarska pred 27 reformami

Finančni ministri EU so 10. julija potrdili spremenjeni madžarski načrt za okrevanje in odpornost, s čimer se je Budimpešti znova odprla pot do približno 6,5 mrd. evrov nepovratnih sredstev in 3,5 mrd. evrov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskega naložbenega programa po pandemiji covida-19 (stran Evropske komisije o Madžarski, Xinhua). Odobritev je dejanska. Izplačilo še ni. Madžarska mora pred prvim nakazilom izpolniti 27 reformnih mejnikov, celoten instrument pa se izteče 31. decembra (poročilo Evropskega parlamenta). Za državo, katere proračunski primanjkljaj je blizu 7 odstotkov BDP (OTP Bank), to pomeni dostop pod strogim nadzorom.

Sedem tednov za dokaz reform, trije meseci za izplačilo

Mehanizem za okrevanje in odpornost ne deluje tako, da bi denar sledil že sami potrditvi načrta. Temelji na načelu plačila po doseženih rezultatih: vlada najprej izvede določene reforme in naložbe, predloži dokaze, Evropska komisija pa nato preveri, ali so pogoji izpolnjeni, preden odobri posamezni obrok (uredba o RRF v EUR-Lex, pojasnilo Komisije o RRF).

Madžarski časovni okvir je zelo tesen. Budimpešta mora najprej do 31. avgusta izpolniti vseh 27 tako imenovanih supermejnikov, torej reformnih in naložbenih ciljev, ki jih zahteva Komisija. Zahtevke za plačilo mora nato vložiti do konca septembra. Sledi preverjanje Komisije. Šele potem se lahko začnejo izplačila, pri čemer se mora vse končati pred zaprtjem instrumenta 31. decembra (Brussels Signal). Če se izpolnjevanje mejnikov zamakne, lahko Madžarska denar izgubi za stalno, poleg tega pa bi morala vrniti približno 1 mrd. evrov že prejetih predplačil (poročilo Evropskega parlamenta).

Razlika med odprtim dostopom in dejansko prejetim denarjem je bistvo madžarskega primera.

Kaj je Budimpešta ponudila za odprtje vrat

Najbolj oprijemljiv popust je odločitev Madžarske, da se pridruži Evropskemu javnemu tožilstvu, organu EU, ki preiskuje goljufije z evropskim denarjem. Njegova pristojnost bi segala nazaj do junija 2021, torej bi zajela tudi porabo v času vlade Viktorja Orbána (Euronews, Credendo). Gospodarsko je to pomembno zato, ker neodvisnemu evropskemu tožilcu daje možnost, da preiskuje in izterja nepravilno porabljena sredstva. Prav zato je Orbán članstvo več let zavračal.

Preobrat pod predsednikom vlade Pétrom Magyarjem so nemški mediji in analitiki evropskih politik razumeli kot znak, da se je položaj Budimpešte dovolj spremenil, da so ministri znova odprli dostop do sredstev (Spiegel, CER).

Poleg pristopa k Evropskemu javnemu tožilstvu je madžarski parlament spremenil približno 30 zakonov, ki urejajo prijavo premoženja, nasprotja interesov pri javnem naročanju in pristojnosti organa za integriteto (Hungarian Conservative). To so konkretni zakonodajni koraki. Niso pa še dokaz, da institucije v praksi delujejo.

Primanjkljaj ne čaka

Madžarska ta denar potrebuje, ker so njene javne finance pod močnim pritiskom. OTP Bank za leto 2026 napoveduje primanjkljaj v višini 6,9 odstotka BDP (OTP Bank). Magyar je sam dejal, da bi lahko primanjkljaj tudi ob dogovoru z EU presegel 7 odstotkov, brez njega pa bi bil višji od 8 odstotkov (Investing.com). Položaj se je poslabšal, ko je finančno ministrstvo razkrilo za približno 1,1 mrd. evrov prej skritih izdatkovnih obveznosti, podedovanih od Orbánove vlade (Daily News Hungary, Budapest Times).

Nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost lahko zmanjšajo potrebo madžarske zakladnice po zadolževanju na trgu obveznic. Vendar Madžarska projekte praviloma najprej financira doma in šele nato prejme povračilo iz Bruslja, zato se olajšanje pokaže šele po preverjanju. Če mejnikov ne bo izpolnila, bo morala primanjkljaj financirati sama, strošek pa bo ostal pri davkoplačevalcih. Tudi po odprtju dostopa do sredstev je Fitch ohranil negativne obete za madžarsko kreditno sposobnost (KBC).

Pogojni odpust, ne oprostitev

Evropska komisija je podoben pristop že uporabila. Po zamenjavi poljske vlade konec leta 2023 je Bruselj znova odprl pot do sredstev za okrevanje, še preden so se razrešili vsi institucionalni spori (stran Sveta EU o poljskem načrtu). Vzorec je jasen: Komisija nagradi verodostojno politično smer, ne dokončane reforme.

EU je že pokazala, da lahko z zamrznitvijo denarja izsili resnične koncesije. Zdaj mora dokazati še, da zna pred izplačilom preveriti, ali te koncesije tudi delujejo. Odločitev Komisije avgusta bo zato merilo za prihodnje evropske programe porabe, pri katerih bo denar vezan na upravljanje države in vladavino prava.