Madžarska pred rokom za €16.4 billion

Za Madžarsko je 31. avgust meja med političnim dogovorom in dejanskim izplačilom. Premier Péter Magyar je 29. maja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen dosegel dogovor o odmrznitvi treh tokov evropskega denarja: 10 mrd. evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, torej sklada EU za naložbe po pandemiji, financiranega s skupnim zadolževanjem, 4,2 mrd. evrov kohezijskih sredstev za regionalni razvoj, zamrznjenih zaradi pomislekov glede pravne države, in 2,2 mrd. evrov, vezanih na akademsko svobodo. Nobeno izplačilo ni samodejno. Vsak evro je odvisen od tega, ali bo Madžarska do konca poletja sprejela paket pravosodnih in protikorupcijskih reform.

Od stiska roke do nakazila

Finančni minister Kármán András je opisal časovnico (Telex, HVG): Komisija naj bi junija potrdila spremenjeni madžarski načrt za okrevanje, finančni ministri EU naj bi o njem glasovali julija, Madžarska bi nato izvedla reforme in septembra vložila zahtevke za izplačilo, Komisija pa bi imela dva meseca za preverjanje skladnosti. Prva izplačila bi bila mogoča najprej konec jeseni 2026.

Ključni datum je 31. avgust. Po uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost morajo biti vsi mejniki do takrat izpolnjeni, ne le obljubljeni. Denar, ki do 31. decembra ne bo izplačan, dokončno propade. Madžarska je že izgubila 2 mrd. evrov, ki sta zapadli konec let 2024 in 2025, ker Orbánova vlada ni izpolnila pogojev.

Deset mejnikov v devetdesetih dneh

Od 27 »supermejnikov«, posebnih pogojev, ki jih je Komisija vezala na madžarski načrt, je Orbánova vlada izpolnila 17. Deset jih ostaja odprtih. Najzahtevnejši posegajo v zakone in institucije, ki jih je Orbán gradil več kot desetletje: krepitev neodvisnosti sodstva, možnost sodnega nadzora nad zavrnitvami protikorupcijskih preiskav in prenova preglednosti javnega naročanja (Portfolio, Transparency International Hungary).

Dva pogoja imata posebno politično težo. Madžarska se mora pridružiti Evropskemu javnemu tožilstvu, organu EU za pregon goljufij na škodo evropskega proračuna. Poleg tega mora vladno povezanim skrbniškim fundacijam odvzeti nadzor nad univerzami, kar zahteva spremembo ustave. Magyarjeva stranka Tisza ima dvotretjinsko večino, zato je tak poseg tehnično izvedljiv. Sprejet pa še ni.

Poljski precedens

Bruselj je podoben položaj že poznal. Po zamenjavi oblasti na Poljskem konec leta 2023 je Komisija sprostila sredstva, še preden so bile pravosodne reforme končane. Dve leti pozneje poljsko ustavno sodišče še vedno blokira reformo, Evropski parlament pa je maja 2026 ugotovil, da številna priporočila »ostajajo neizvedena«.

Nemški evropski poslanec Daniel Freund je ob poljskem precedensu povzel bistvo: »Magyar se danes domov vrača z obljubo, ne s kovčkom denarja.« Handelsblatt je poročal, da von der Leyen zdaj zahteva »resnične reforme, ne le izjav«. Nemčija in še pet držav neto plačnic, med njimi Švedska, Avstrija, Finska, Nizozemska in Estonija, pritiskajo za strožje pogoje pri celotni porabi proračuna EU.

Sodna zadeva lahko pravila spremeni med igro

Nad celotnim postopkom visi zadeva C-225/24 pred Sodiščem Evropske unije. Evropski parlament je Komisijo tožil, ker je leta 2023 Madžarski sprostila kohezijska sredstva, ne da bi po njegovem mnenju dejansko preverila izpolnjevanje pogojev. Generalna pravobranilka, višja pravna svetovalka sodišča, katere mnenjem sodišče sledi približno v dveh tretjinah primerov, je februarja 2026 predlagala razveljavitev te odločitve. Sodbo pričakujejo pozneje letos.

Magyar ima nekaj, česar Donald Tusk na Poljskem ni imel: ustavno večino in Komisijo, ki jo je lastna popustljivost naredila previdnejšo. Zato lahko izpolni vse reforme s seznama. Toda če bo Sodišče Evropske unije presodilo, da je bil sam mehanizem sproščanja sredstev nezakonit, lahko Madžarska izpolni vse mejnike, denar pa kljub temu ostane v Bruslju.