Madžarska ustavila ukrajinske tržne pogovore

Madžarska je 1. septembra v Svetu EU ustavila napredovanje dveh pomembnih pogajalskih sklopov za Ukrajino. S tem ni zavrnila ukrajinske prošnje za članstvo, temveč je preprečila, da bi se tehnična odobritev Evropske komisije spremenila v dejanska pogajanja o pravilih enotnega trga EU (European Pravda, Euronews Germany).

Ukrajina je prestala tehnično preverjanje. Madžarska je ustavila politični korak.

Vrata, pri katerih mora soglašati vsaka vlada

Članstvo v EU ni ena sama odločitev, ampak večletno zaporedje pragov, pri katerih je potrebno soglasje vseh 27 držav članic. Ukrajina je prošnjo vložila februarja 2022, status kandidatke dobila junija istega leta, prvi sklop pravnega reda EU, torej tematski paket pravil, ki jih mora država prevzeti, pa odprla junija 2026. Drugi sklop je sledil julija.

Pred odprtjem vsakega sklopa morajo diplomati vseh držav članic potrditi pregled, ki ga opravi Evropska komisija. Ta potrditev poteka v delovni skupini Sveta za širitev in države, ki se pogajajo o pristopu, imenovani COELA. Komisija je septembra 2025 končala pregled ukrajinske zakonodaje in ocenila, da je Ukrajina tehnično pripravljena na naslednji korak. Toda Komisija pogajalskih sklopov ne more odpreti sama. Strinjati se mora vsaka vlada. Madžarska je soglasje zavrnila. Do 2. septembra naj bi Ukrajino in Moldavijo umaknili z naslednjega dnevnega reda COELA.

Ustavljena sklopa nista obrobna. Drugi sklop zajema notranji trg: prosti pretok blaga, delavcev, storitev in kapitala ter pravila konkurence in finančnih storitev. Tretji sklop zajema obdavčenje, socialno politiko, izobraževanje in carinsko unijo (EUR-Lex). Skupaj pomenita praktično usklajevanje z enotnim trgom, ki bi Ukrajino pripravljalo na članstvo.

Pogoj Budimpešte in romunska alternativa

Madžarska kot razlog navaja pravice manjšin. Budimpešta želi, da Ukrajina pokaže viden napredek pri izvajanju dvostranskega dogovora iz junija 2026, ki ureja izobraževanje, rabo jezika in politično zastopanost približno 100.000 etničnih Madžarov v Zakarpatju (444, Budapest Times). Ukrajinski veleposlanik je dejal, da bo Kijev prvi sveženj ukrepov začel izvajati septembra, drugi elementi dogovora pa naj bi se iztekli do maja 2027 (ua.news).

Skrb ni izmišljena. Ukrajinski zakon o izobraževanju iz leta 2017 je omejil šolanje v jezikih manjšin, Beneška komisija, ustavnopravno svetovalno telo Sveta Evrope, pa je v poznejših reformah priznala napredek, hkrati pa zahtevala dodatna varovala. Toda Madžarska je premaknila merilo: od zavez je prešla k zahtevi, da mora biti izvajanje vidno, preden se odpre kateri koli nov sklop.

Romunija pokaže, da je bila mogoča drugačna izbira. Tudi Bukarešta ima s Kijevom spor glede manjšinskih pravic, zlasti pri izobraževanju v romunščini. A Romunija je izbrala drugo orodje: pritisk prek dvostranskega strateškega partnerstva in ponovno zagnane skupne komisije za manjšine, ne pa blokade pristopnega procesa EU (Agerpres, DW România). Podobna vrsta očitka, drugačna politična odločitev. Romunija kaže, da je Budimpešta imela možnost pritiskati na Kijev dvostransko in hkrati dopustiti nadaljevanje evropskega procesa.

Madžarska je poleg tega poskušala naprej spustiti moldavski sklop, ukrajinskega pa zadržati, čemur je večina držav članic nasprotovala (European Pravda). Takšno selektivno ravnanje slabi trditev, da Budimpešta uporablja enotno merilo.

Obvoda ni, hitre rešitve tudi ne

Pravnega obvoda ni. Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji, ki ureja pristop novih članic, državam članicam daje osrednjo vlogo, preverjenega mehanizma, po katerem bi 26 vlad lahko odprlo ukrajinske sklope kljub madžarskemu nasprotovanju, pa ni (člen 49 PEU). Nemški zunanji minister se zavzema za zmanjšanje zahtev po soglasju v EU, vendar se ta razprava nanaša na odločitve zunanje in varnostne politike, ne na širitev (Tagesschau). Litva madžarsko blokado razume kot geopolitično zavlačevanje, ki koristi Moskvi (LRT). Poljska podpira strogo pogojenost pri pristopu, vendar nasprotuje temu, da ena država dvostranske zahteve spremeni v zavoro za celotno Unijo (RMF24).

Blokada prihaja tudi v času, ko se Budimpešta pogaja o svojih evropskih sredstvih in je 31. avgusta zatrdila, da je izpolnila vse pogoje za sprostitev približno 10 mrd. evrov zamrznjenega denarja iz sklada za okrevanje. Javnih dokazov, da bi bila pristopna blokada povezana z menjavo sredstev za veto, ni. Toda diplomati vidijo, da sta obe zadevi hkrati na isti mizi.

Pravice manjšin sodijo v pristopna pogajanja. Težava EU je institucionalna: njena pogodbena ureditev še vedno nima odgovora, ko ena vlada legitimno merilo spremeni v veto nad hitrostjo vključevanja kandidatke, ki je v vojni.