Madžarska sprejme evropske tožilce

Madžarska je pet let zavračala vstop v Evropsko javno tožilstvo (EPPO), organ EU, ki lahko samostojno preiskuje goljufije na škodo proračuna Unije. Ta zavrnitev je v Bruslju postala simbol odpora Budimpešte do zunanjega nadzora in eden od razlogov, zakaj so za Madžarsko ostale zamrznjene milijarde evrov evropskih sredstev. Evropska komisija je 10. julija potrdila Madžarsko kot 25. članico EPPO (EU Law Live, Devdiscourse/Reuters). Odločitev začne veljati 2. avgusta (eucrim). Toda Madžarska še nima domače institucionalne ureditve, brez katere EPPO ne more odpreti niti enega primera.

Kdo bo smel preiskovati

Madžarska mora še določiti, kdo bo za EPPO deloval na njenem ozemlju. Pravosodno ministrstvo je 22. julija sporočilo, da delovna skupina pripravlja ustavno spremembo za jesen. Ta naj bi določila pravila za evropskega tožilca, ki bo zastopal Madžarsko, in za evropske delegirane tožilce, ki bodo vodili postopke na madžarskih tleh (24.hu). Spremembe kazenskega postopka naj bi sledile do začetka leta 2027.

Imenovanje poteka po verigi, v kateri sodelujeta Bruselj in Budimpešta. Madžarska predlaga tri kandidate za mesto evropskega tožilca. Svet EU, v katerem sedijo ministri držav članic, po posvetovanju z neodvisnim odborom imenuje enega od njih. Nato je treba evropske delegirane tožilce vključiti v nacionalni sistem, madžarska policija, revizijski organi in sodišča pa morajo z njimi sodelovati.

Prav v tej verigi se bo pokazalo, ali je neodvisnost resnična ali zgolj formalna. Če bodo pravila vladi omogočila dejanski nadzor nad tem, kdo zasede ključna mesta, bo navzočnost EPPO na Madžarskem predvsem nominalna. Če bodo pravila zagotovila dejansko neodvisnost, bo Budimpešta sprejela raven zunanjega tožilskega nadzora, ki se ji je upirala pol desetletja.

Pritisk za odločitvijo

Vstop Madžarske v EPPO je del pogajanj o približno 10 milijardah evrov zamrznjenih sredstev iz instrumenta za okrevanje in kohezijskih skladov. Bruselj jih zadržuje od leta 2022 zaradi pomislekov glede pravne države in boja proti korupciji. Svet je finančne ukrepe neposredno povezal z nepravilnostmi pri javnem naročanju in šibkim ukrepanjem tožilstva (Council Decision 2022/2506).

Članstvo v EPPO rešuje le enega od pogojev. Madžarsko do 31. avgusta čaka 27 reformnih mejnikov, hkrati pa mora Komisijo posebej prepričati, da je odpravila pomisleke iz leta 2022 (EU Perspectives). Poročilo Komisije o stanju pravne države za leto 2026 je vstop v EPPO ocenilo kot napredek, vendar je opozorilo, da neodvisnost tožilstva in pregon korupcije na visoki ravni ostajata tvegani področji (European Commission). Kot smo poročali v začetku meseca, je madžarski Organ za integriteto ugotovil sistemsko precenjevanje pri javnih naročilih tudi takrat, ko so postopki formalno zakoniti (To Brief). Tega nobeno tožilstvo ne more odpraviti samo.

Kaj EPPO lahko doseže in česa ne

EPPO preganja kazniva dejanja zoper finančne interese EU: goljufije pri evropski porabi ali prihodkih, korupcijo, povezano s sredstvi EU, in čezmejne goljufije z DDV nad pragom 10 milijonov evrov (Regulation 2017/1939). Domača korupcija, ki ni povezana s proračunom EU, ne spada v njegovo pristojnost (Le Club des Juristes).

Doseg omejuje tudi datum. Po poročanju Quotidiana bo EPPO pristojen za ustrezna kazniva dejanja od 1. junija 2021, ko je začel delovati v drugih državah članicah. Starejši primeri ostajajo v rokah madžarskih tožilcev.

Poljska kaže, kako je videti operativno članstvo. Potem ko se je Varšava po lastnem sporu z Brusljem glede pravne države pridružila EPPO, je urad julija 2026 izvedel preiskovalne ukrepe v zadevi carinskih goljufij in goljufij z DDV v Katovicah (EPPO). Romunija ponuja drugačen nauk: čeprav EPPO tam deluje od leta 2021, je Komisija v najnovejših ugotovitvah opozorila na šibek napredek pri preiskovanju korupcije v sodstvu (G4Media). Evropski tožilec lahko odpira primere. Ne more pa na novo zgraditi pravosodnega sistema.

Odločitev o pristopu je zavezujoč pravni akt EU, pristojnost EPPO pa lahko seže nazaj do sredine leta 2021. Jesenska ustavna sprememba bo pokazala, ali je vlada Pétra Magyarja zunanji tožilski nadzor sprejela kot dejansko omejitev oblasti ali le kot še en pogoj, ki ga mora upravljati v pogajanjih o evropskem denarju.