Madžarska vstopa v evropsko tožilstvo

Budimpešta je privolila v pristop k Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT), neodvisnemu organu EU za pregon kaznivih dejanj zoper proračun Unije, potem ko je sodelovanje zavračala vse od njegove vzpostavitve leta 2017. S tem se odpira možnost kazenskih preiskav porabe evropskega denarja v obdobju Orbánovih vlad, in sicer za zadeve od junija 2021 naprej. Preobrat je neposredno povezan s 16,4 mrd. evrov zamrznjenih evropskih sredstev, do katerih Madžarska brez tega koraka ni mogla priti (Irish Times, Al Jazeera).

Kako je denar premagal suverenost

Budimpešta je Evropsko javno tožilstvo več let opisovala kot poseg v nacionalno suverenost. Evropska unija je tej drži postopno zviševala ceno.

Decembra 2022 so vlade držav članic Madžarski zamrznile približno 6,3 mrd. evrov kohezijskih sredstev zaradi korupcijskih tveganj in pomanjkljivosti pri vladavini prava (Svet EU). Zaklenjena so ostala tudi sredstva iz sklada za okrevanje. Do sredine leta 2026 je skupni znesek blokiranega denarja dosegel približno 16,4 mrd. evrov (Telex). Evropski denar za Budimpešto ni bil več samoumeven. Za dostop do njega je morala odstopiti del nadzora nad pregonom zlorab.

Politični prelom se je zgodil aprila 2026, ko je Péter Magyar premagal Viktorja Orbána in končal vladavino Fidesza (iFAIR, DW).

Magyarjeva vlada je ukrepala hitro. Parlament je reformni sveženj sprejel s 142 glasovi proti 39 in Bruselj uradno obvestil, da se bo Madžarska pridružila Evropskemu javnemu tožilstvu (Brussels Signal). Evropska komisija zdaj pripravlja sprostitev madžarskih 10 mrd. evrov iz mehanizma za okrevanje, čeprav končne odobritve še niso zaključene (Euronews).

Pristop k EJT je najtežja koncesija v tem svežnju, ker madžarsko tožilstvo ne bo več samo nadzorovalo vseh primerov domnevnih goljufij z evropskim denarjem. Neodvisni organ EU bo dobil kazensko pristojnost znotraj madžarskega pravnega sistema.

Kaj lahko tožilstvo doseže in česa ne

Evropsko javno tožilstvo preiskuje goljufije, korupcijo, poneverbe in hujše čezmejne goljufije pri DDV, vendar samo kadar gre za sredstva EU (Uredba 2017/1939). Ni splošna protikorupcijska agencija. Deluje prek evropskih delegiranih tožilcev: pravnikov, ki jih imenuje EU, delujejo pa v nacionalnih pravosodnih sistemih, kjer preiskujejo pod pristojnostjo EJT in postopke vodijo po nacionalnih pravilih. S tem EU dobi neposreden dostop do kazenskega pregona v posamezni državi.

Ključni datum je junij 2021. Takrat je EJT začel delovati, Evropska komisija pa naj bi madžarski pristop odobrila s pristojnostjo, ki sega nazaj do tega začetka (Euronews). V dometu bi bilo pet let porabe evropskega denarja v času Orbánovih vlad. Retroaktivnost pa ne zajema vseh napak v upravljanju države, temveč le finančna kazniva dejanja, povezana s sredstvi EU, storjena po začetku delovanja EJT.

EJT ne odloča o tem, ali se zamrznjeni denar sprosti. Njegova učinkovitost bo odvisna od tega, koliko delegiranih tožilcev bo imenovala Madžarska, ali bodo imeli dostop do spisov in ali bodo sodišča zadeve obravnavala dovolj hitro, da pregon ne bo ostal le formalna možnost.

Kaj že kažeta Poljska in Češka

Najbližji precedens je Poljska. Varšava se je EJT pridružila februarja 2024 po svoji menjavi oblasti, s tem pa je poskušala obnoviti zaupanje v EU in odblokirati evropska sredstva. Poljski komentarji so premik opisovali kot »konec lahkega denarja iz EU« (Rzeczpospolita). Toda več kot dve leti in pol pozneje ključni primeri politične odgovornosti še vedno nimajo pravnomočnih sodnih epilogov (Radio ZET). Financiranje se obnovi hitreje, kot pravosodje dostavi rezultate.

Češka kaže drugo, strukturno omejitev. Tudi potem ko je Evropska komisija češkim oblastem naročila, naj prenehajo prijavljati izdatke, povezane z Agrofertom, so podjetja, povezana z nekdanjim premierjem Andrejem Babišem, še naprej prejemala neposredna kmetijska plačila po drugih kanalih EU (Aktuálně.cz, iROZHLAS.cz). EJT poveča kazensko tveganje pri goljufijah z evropskim denarjem. Ne more pa samo spremeniti pravil izplačevanja, zaradi katerih del sredstev še naprej teče.

Pravi preizkus

Najmočnejše orodje EU proti Madžarski nikoli ni bil 7. člen Pogodbe o Evropski uniji, postopek za sankcioniranje demokratičnega nazadovanja, ki zahteva soglasje vseh držav članic in ga Unija še nikoli ni izpeljala do konca. Močnejši vzvod je bil denar. Pogojenost evropskih sredstev je Budimpešto prisilila, da sprejme tožilstvo, nad katerim nima nadzora.

EU je pokazala, da lahko tam, kjer postopki zaradi kršitev vrednot ne delujejo, z denarjem kupi dostop do izvrševanja pravil. Toda dostop še ni odgovornost. To bo postal šele, ko bo EJT imel tožilce, spise in sodišča, ki se premikajo. Evropsko računsko sodišče je še letos opozarjalo, da sledljivost sredstev iz sklada za okrevanje ostaja nadzorna težava (ECA). Sama odločitev o pristopu, njeni retroaktivni učinki, število delegiranih tožilcev in operativni časovni načrt še niso objavljeni. Brez teh podatkov je madžarska koncesija pravno dejstvo, ne pa še delujoč nadzorni mehanizem. Evropska komisija, EJT in Magyarjeva vlada morajo pojasniti prav te podrobnosti.