Madžarska pred €10.4 billion iz EU

Péter Magyar ta teden potuje v Bruselj, kjer naj bi podpisal politični dogovor, ki bi Madžarski odprl pot do 10,4 mrd. evrov zamrznjenih evropskih sredstev. Evropska komisija dogovor predstavlja kot nagrado za demokratično prenovo po 16 letih vladavine Viktorja Orbána. A pred Sodiščem Evropske unije teče postopek, ki bi lahko tak pristop razglasil za nezakonit: sproščanje denarja na podlagi političnih obljub, ne pa preverjenih reform.

Vzorec je že viden. Komisija je februarja 2024 po izvolitvi Donalda Tuska sprostila sredstva za Poljsko in sprejela reformne zaveze, še preden so se te uresničile. Poljska je odtlej počrpala 62,4 odstotka svojega načrta za okrevanje, vendar nobena od obljubljenih pravosodnih reform še ni začela veljati. Madžarska je naslednji preizkus.

Sodni primer, ki lahko prekine vzorec

V zadevi C-225/24 Evropski parlament toži Komisijo zaradi odločitve iz decembra 2023, ko je Madžarski sprostila 10,2 mrd. evrov kohezijskih sredstev, torej evropskega denarja za infrastrukturo in razvoj. Generalna pravobranilka Tamara Ćapeta je februarja 2026 predlagala razveljavitev odločitve in navedla štiri konkretne pomanjkljivosti pri presoji: reforme še niso začele veljati, del zakonodaje je spodkopaval njihov razglašeni namen, Komisija pa ni preverila dejanskega izvajanja.

Najostrejši del njenega mnenja je procesni. Po njenem bi morali sodniki EU take odločitve presojati v celoti, ne le preverjati očitnih napak. Če bo Sodišče EU sledilo tej logiki, bo vsaka prihodnja odločitev o sprostitvi sredstev odprta za vsebinsko sodno presojo. Komisija bi morala dokazati, da reforme niso le sprejete, temveč da so »vzpostavljene in se uporabljajo«.

Sodišče še ni odločilo. Komisija medtem pogaja novo sprostitev sredstev, čeprav prejšnji grozi razveljavitev.

Fiskalna past s trdim rokom

Magyarjev manevrski prostor je ozek. Madžarski proračunski primanjkljaj je do konca aprila dosegel 3.850 mrd. forintov, s čimer je država v štirih mesecih porabila 91 odstotkov letnega cilja. Glavni razlog je približno 1.450 mrd. forintov manjkajočih prihodkov iz EU. Rok za sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), evropskega sklada po pandemiji covida-19, se izteče 31. avgusta 2026. Če ga Madžarska zamudi, denar zapade.

Magyar je javno zavrnil dve osrednji zahtevi Bruslja: postopno odpravo izrednih davkov za banke in energetska podjetja ter preureditev pokojninskega sistema. Trdi, da madžarska fiskalna kriza obojega ne dopušča.

Oblikuje se obvod: kapitalska injekcija v madžarsko državno razvojno banko MFB. Budimpešta bi evropski denar usmerila skozi banko, ga pred avgustom štela kot izplačanega, banka pa bi ga nato razdeljevala več let. Komisija je sredi maja v Budimpešto poslala visoko delegacijo, da oceni shemo (Euronews, Portfolio). Skrbi jo, da bi s tem izgubila nadzor nad porabo.

Varuhi, ki so stopili korak nazaj

Koalicija držav, ki naj bi vztrajala pri strogih pogojih, se je dejansko razrahljala. Nemški zunanji minister zdaj zagovarja odpravo soglasnega odločanja, ne pa zaostrovanja pogojevanja. Avstrijski kancler je Magyarja 21. maja sprejel z vojaškimi častmi, kar je prej signal partnerstva kot pritiska. Finski premier je vztrajal, da pravna država »ni pogajalski žeton«, vendar Finska v Svetu za zdaj ni sprožila blokade.

»Stroga šesterica« Švedske, Avstrije, Nemčije, Finske, Nizozemske in Estonije nima dovolj prebivalstvene teže za oblikovanje blokirajoče manjšine pri glasovanju s kvalificirano večino, kjer imajo večje države večjo težo in nobena država ne more blokirati sama. Pri RRF pa Komisija odloča sama, brez glasovanja v Svetu. Varuhi imajo vpliv, nimajo pa veta.

Reševanje 85 odstotkov denarja

Madžarska je doslej izplačala le devet odstotkov svoje dodelitve iz RRF, najmanj v EU. Tudi optimistične ocene Komisije kažejo, da je mogoče pred rokom rešiti le 80 do 85 odstotkov celotnega zneska.

Odločitev Sodišča EU v zadevi C-225/24 bo določila, ali lahko Komisija spremembo oblasti še naprej obravnava kot nadomestek za preverjeno reformo. Če bo Sodišče sledilo Ćapeti, se pravila o zadržanju evropskega denarja iz političnega instrumenta spremenijo v pravno obveznost, ki bo vezala vsako prihodnjo odločitev o sprostitvi ali zadržanju sredstev.