Madžarska lovi €16.4bn EU sredstev

Madžarski parlament je prejšnji teden s 142 glasovi proti 39 potrdil obsežen protikorupcijski sveženj, s katerim želi Budimpešta sprostiti približno 16,4 mrd. evrov zamrznjenih evropskih sredstev (Brussels Signal, kormany.hu). Novi zakoni zaostrujejo prijavo premoženja, krepijo Organ za integriteto, madžarski protikorupcijski nadzorni organ, in ukinjajo fundacije v javnem interesu, povezane z vlado Viktorja Orbána. Odločilno vprašanje je, ali bo Evropska komisija pravne spremembe na papirju štela za zadosten razlog za izplačilo denarja ali pa bo najprej zahtevala dokaz, da reforme dejansko delujejo. Od tega je odvisno, kaj pogojenost evropskih sredstev v praksi sploh pomeni.

Trije svežnji, en rok

Zamrznjeni denar je razdeljen na tri dele. Približno 10,4 mrd. evrov izhaja iz madžarske dodelitve v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskega naložbenega sklada po pandemiji. Ta sredstva so blokirana, ker Budimpešta ni izpolnila 27 »supermejnikov« na področju neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in revizijskega nadzora (European Commission). Države članice so ločeno zamrznile še 6,3 mrd. evrov kohezijskih sredstev, torej denarja za regionalni razvoj. Pri tem so uporabile uredbo o pogojenosti, ki EU omogoča zadržanje plačil, kadar kršitve pravne države ogrožajo proračun Unije (Council of the EU). Tretji del, približno 2,2 mrd. evrov, je vezan na ponovno vzpostavitev avtonomije univerz, ki so bile prenesene pod fundacije, povezane z vlado (European Commission).

Najbolj nujen je sveženj za okrevanje. Madžarska je zaradi samodejne razveljavitve obveznosti že trajno izgubila približno 1 mrd. evrov (Centre for European Reform). Za preostanek velja rok 31. avgusta: do takrat morajo biti izpolnjeni vsi mejniki, zahtevki za plačilo vloženi do septembra, izplačila pa končana do konca leta. Če kateri od supermejnikov ostane neizpolnjen, denar zapade (DW).

Obvod prek razvojne banke

Spremenjeni madžarski načrt za okrevanje velik del sredstev usmerja prek Madžarske razvojne banke, MFB. Vlada bi evropski denar v banko vložila kot kapital, kar se po pravilih EU šteje kot preverljiva naložba. Dejanska poraba za posojila malim in srednjim podjetjem, najemna stanovanja in železniška vozila bi nato prek programov MFB tekla več let (Telex).

Dávid Vitézy, minister, ki vodi postopek, je 25. junija sporočil, da je Komisija potrdila spremenjeni načrt in da bo sledil nov zakon o MFB. Predlog naj bi banko iz tega, kar je sam opisal kot vladno »hišno zakladnico«, preoblikoval v institucijo, primerno za upravljanje evropskega denarja (Portfolio).

Tveganje je v zasnovi. Bankwatch opozarja, da bi lahko usmerjanje sredstev za okrevanje v kapitalski vložek MFB oslabilo nadzor: naložbene politike, ki bi usmerjale porabo, ne bi bile pod nadzorom nadzornega odbora Mehanizma za okrevanje in odpornost, temveč ločenih strokovnih odborov, na katerih sestavo ta nadzorni organ nima vpliva (Bankwatch). Komisija bi preverila, ali je kapital prišel v reformirano banko. Ali bo ta kapital pozneje financiral konkurenčne razpise in se izognil konfliktom interesov, pa je odvisno od nadzora, ki mora trajati še dolgo po računovodskem knjiženju.

Kdo preverja in kdaj vzvod popusti

Primer za pogojenost je tu jasen. Denar je bil zamrznjen, zamrznitev je ustvarila pritisk, Budimpešta pa zdaj sprejema zakonodajo prav na področjih, ki jih je izpostavila Komisija: preglednost javnih naročil, upravljanje fundacij in prijava premoženja (Europa Press, Al Jazeera). Nemški javni mediji so zadevo opisali kot preizkus verodostojnosti: protikorupcijski zakoni, sprejeti pod pritiskom EU, bi morali sprožiti izplačila šele po polni izvedbi (Deutschlandfunk, Euractiv).

Hitrost ima svojo ceno. Amnesty International je kritiziral hitenje pri posvetovanju in opozoril, da lahko prenagljena reforma pravne države ponovi ravno težavo, ki naj bi jo odpravila (taz).

Največja svežnja sta tudi institucionalno ločena. Komisija lahko plačila iz mehanizma za okrevanje odobri na podlagi lastne ocene mejnikov. Kohezijska sredstva pa so države članice zamrznile z glasovanjem v Svetu EU, zato je za njihovo sprostitev potrebna ločena politična odločitev. Zunaj postopka za zdaj nihče ne vidi pravil, po katerih bi MFB porabljala denar; po Vitézyjevem sporočilu besedilo zakona še ni objavljeno.

Zakonodaja Madžarski zagotavlja mesto pri preverjanju izpolnjevanja pogojev. Precedens za vse prihodnje zamrznitve evropskih sredstev pa bo določilo to, ali bo Komisija denar spremljala tudi po vplačilu v razvojno banko ali pa bo kapitalski vložek obravnavala kot dokaz, da je reforma končana.