Madžarske reforme ne odmrznejo 16,4 milijarde evrov

Evropska komisija je 15. julija objavila Poročilo o stanju pravne države za leto 2026 in Madžarsko pozvala, naj pospeši reforme ter okrepi nadzor nad korupcijo. Novo vlado premierja Pétra Magyarja poročilo politično priznava kot premik. Denarja pa ne sprošča. Približno 16,4 milijarde evrov evropskih sredstev ostaja zamrznjenih, Magyar pa ima le še nekaj tednov, da pokaže, da zakonodaja po Orbánovem obdobju deluje tudi v praksi.

Štiri ključavnice, brez glavnega ključa

Zamrznjena madžarska sredstva so na prvi pogled en sam problem. V resnici gre za štiri ločene mehanizme. Poročilo o pravni državi spremlja stanje in daje priporočila, samo po sebi pa ne more niti zamrzniti niti sprostiti enega evra. Prave zapore so v drugih pravnih instrumentih, vsak ima svoj sprožilec in svojega odločevalca.

Prvi sklop izhaja iz uredbe o pogojevanju proračunskih sredstev (Uredba 2020/2092), orodja, ki ga Bruselj uporablja, kadar korupcija ogroža denar EU. Uradnik Komisije je na zaslišanju v Evropskem parlamentu 15. julija povedal, da po tem mehanizmu ostaja blokiranih približno 4,2 milijarde evrov, dodatnih 2,2 milijarde evrov pa je zamrznjenih zaradi pogojev glede akademske svobode, povezanih z Listino EU o temeljnih pravicah. Od januarja se ni sprostil noben del zamrznjenih sredstev (zaslišanje v Evropskem parlamentu).

Večji znesek je v Mehanizmu za okrevanje in odpornost, evropskem skladu za okrevanje po pandemiji, iz katerega se sredstva izplačujejo šele po preverjenem izpolnjevanju konkretnih reformnih mejnikov (stran Komisije o madžarskem načrtu). Finančni ministri EU so 10. julija potrdili revidirani madžarski načrt za okrevanje, s čimer so odprli pot do približno 10 milijard evrov. Pogoj pa ostaja strog: izplačila so vezana na 27 »supermejnikov« s področij korupcije, javnega naročanja in neodvisnosti sodstva (Brussels Signal).

Reformni šprint

Magyarjeva vlada je bila na papirju hitra. Madžarski parlament je junija sprejel več kot 30 zakonskih sprememb, s katerimi je razširil pristojnosti Organa za integriteto, zaostril pravila o prijavi premoženja in preoblikoval javnointeresne fundacije, ki upravljajo premoženje, ocenjeno na približno 8,5 milijarde evrov (Bloomberg, Telex). Madžarska se je 10. julija pridružila Evropskemu javnemu tožilstvu, organu EU za preiskovanje goljufij na škodo evropskih financ, in postala 25. sodelujoča država članica (Euronews).

Poljski mediji iz tega vlečejo najbolj neposreden sklep: pogojevanje evropskih sredstev je Madžarsko prisililo v institucionalne spremembe, podobno kot je delovalo pri Varšavi v času spopadov Tuskove vlade z Brusljem (OKO.press). Ali si pogojevanje res zasluži te zasluge, bo pokazalo šele izvajanje.

Zakoni še niso institucije

Tudi najmočnejše reforme na papirju nimajo vrednosti brez izvrševanja. Komisijina ocena madžarskega načrta za okrevanje natančno opisuje, kaj naj bi Organ za integriteto počel: odkrival goljufije, preverjal prijave premoženja in posredoval pri javnih naročilih, kadar postopki kažejo znake prirejenosti (ocena Komisije). Manjka dokaz, da to že počne. Javnih podatkov o tem, koliko postopkov javnega naročanja je organ ustavil, koliko premoženjskih prijav je preveril in ali so se vzorci pogodb s politično povezanimi podjetji spremenili, ni.

Organizacije civilne družbe so pred objavo poročila opozorile, da se lahko letni cikel spremljanja pravne države spremeni v administrativno označevanje opravljenih nalog, če priporočila nimajo rokov in resnega nadaljnjega nadzora (Evropska zveza novinarjev). Tudi ravnanje Komisije v preteklosti daje temu opozorilu težo. Leta 2023 se je pod Orbánom premaknila proti sproščanju sredstev, še preden se je preverila popolna skladnost, podobno pa je leta 2024 ravnala pri Poljski pod Tuskovo vlado. To odpira vprašanje, ali pogojevanje sploh deluje kot verodostojno izvršilno orodje (CER).

Rok Mehanizma za okrevanje in odpornost, avgust 2026, dodatno krči čas za preverjanje. Če reforme in naložbe do takrat ne bodo končane, lahko Madžarska trajno izgubi dostop do preostalega denarja za okrevanje (stran Komisije o madžarskem načrtu). Komisija je zato pred lastnim preizkusom odgovornosti: ali bo pod političnim časovnim pritiskom preverjala dovolj temeljito ali bo ponovila vzorec izplačevanja pred dokazi. Od tega bo odvisno, ali je pogojevanje dejanska zapora ali le prehod z vrtljivimi vrati.