Madžarsko soglasje premakne pogajanja Ukrajine in Moldavije

Vlade vseh 27 držav članic EU so se 12. oktobra strinjale, da za Ukrajino in Moldavijo odprejo še dva pogajalska sklopa, ki zajemata enotni trg in konkurenčnost gospodarstva (Byrne's announcement, DPA). Madžarska je soglasje pogojevala s tem, da ukrajinski parlament sprejme zakon o šolskem pouku v jezikih manjšin; glasovanje je potekalo še isti dan. Pogajanja se uradno začnejo danes v Luksemburgu.

Thomas Byrne, irski minister za evropske zadeve, je sporazum naznanil. Irska trenutno predseduje Svetu EU in po rotacijskem sistemu vodi srečanja vlad držav članic.

Kako je šolski zakon prinesel madžarsko soglasje

Za vsak korak v pristopnih pogajanjih Ukrajine je potrebno soglasje vseh držav članic. Pred odprtjem posameznega pogajalskega sklopa, skupine vsebinsko povezanih pogajalskih poglavij, mora soglašati vsaka vlada EU (pogajalski okvir). Tako ima vsaka prestolnica možnost veta, Madžarska pa jo je septembra znova uporabila in upočasnila napredek Ukrajine (Euronews).

Ozadje madžarskih očitkov sega v leto 2017. Beneška komisija, pravno svetovalno telo Sveta Evrope, je takrat kritizirala spremembe ukrajinskega šolstva, ki so omejile srednješolsko izobraževanje v jezikih manjšin (Beneška komisija).

V začetku oktobra je Madžarska pozdravila predlog zakona iz Kijeva, a napovedala, da bo soglašala šele po glasovanju v ukrajinskem parlamentu (Reuters). Tisti teden smo poročali, da je Madžarska odpravila veto; v resnici so veleposlaniki EU 7. oktobra Ukrajino in Moldavijo le povabili k predložitvi pogajalskih stališč (Kyiv Independent).

Verkhovna Rada, ukrajinski parlament, je 12. oktobra sprejela zakon z 266 glasovi (zapisnik zasedanja parlamenta). Zakon daje poseben status šolam, v katerih se več kot polovica učencev izobražuje v jeziku manjšine, ki je uradni jezik EU, na primer v madžarščini ali romunščini. Ob reorganizaciji šol zagotavlja tudi nadaljevanje pouka v teh jezikih (Interfax-Ukraine).

Madžarska zunanja ministrica Anita Orbán je dejala, da lahko Budimpešta po glasovanju poda soglasje. Dodala je, da bo pomembno izvajanje zakona in da ga bo Madžarska spremljala skupaj z organizacijami madžarske manjšine v Zakarpatju, zahodni ukrajinski pokrajini, kjer živi madžarska skupnost (Telex).

Moldavija je zaradi spora čakala, čeprav v njem ni sodelovala

Moldavija v spor glede šolskega zakona ni bila vpletena. Pogajanja vodi ločeno in pripravlja lastna stališča. Cristina Gherasimov, podpredsednica vlade za evropsko integracijo, je 7. oktobra potrdila, da je njena vlada prejela povabilo k njihovi predložitvi (MOLDPRES).

Pomenljiv je časovni potek. Moldavija je povabilo prejela isti dan kot Ukrajina, obe sta dobili zeleno luč isti dan, pogajanja pa se za obe začnejo danes. Najpreprostejša razlaga je, da vlade EU niso želele Moldavije premakniti naprej, dokler je bila Ukrajina blokirana. Če to drži, je spor med Budimpešto in Kijevom določil časovnico še za tretjo državo. To ostaja sklepanje, saj vladi v Kišinjevu in Bukarešti doslej nista javno pojasnili, zakaj sta ohranili usklajeno časovnico.

Kaj se danes odpira in kaj ostaja zaprto

Današnji zasedanji sta pristopni konferenci, formalni srečanji, na katerih vlade EU predstavijo dogovorjeno stališče; za vsako kandidatko poteka ločeno (Svet EU: Ukrajina, Svet EU: Moldavija). Pri Ukrajini se današnji korak navezuje na odprtje sklopa o pravni državi junija in sklopa o zunanjih odnosih julija (Svet EU).

Odpreti bo treba še dva sklopa: sklop zelene agende ter sklop, ki zajema kmetijstvo, regionalne sklade in proračun. Pri drugem se začne odločati o preusmerjanju sredstev kmetom in revnejšim regijam. Vlade EU še niso uskladile skupnega stališča o ukrepih za kmetijstvo (Agra).

Evropska komisija je 6. oktobra predlagala, da bi o takih vmesnih korakih odločali s kvalificirano večino, medtem ko bi za končni sprejem v članstvo še vedno potrebovali soglasje vseh držav (vprašanja in odgovori Komisije). Kvalificirana večina pomeni najmanj 15 od 27 držav, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU (Pogodba o EU). Spremembo bi morale sprejeti tudi vlade, ki imajo zdaj pravico veta. Na razpravi o evropskih zadevah v nizozemskem senatu 29. septembra so govorniki zagovarjali ohranitev soglasja pri pomembnih odločitvah o širitvi (zapisnik nizozemskega senata).

Zaporedje dogodkov kaže, da je Madžarska postavila pogoj: glasovanje v sosednjem parlamentu. Soglasje je dala isti dan, ko je ukrajinski parlament sprejel zakon, obenem pa si je ohranila možnost spremljati njegovo izvajanje. Po zdaj veljavnih pravilih je za odprtje obeh preostalih sklopov še vedno potrebno soglasje vseh vlad (pogajalski okvir); predlog Komisije pa ohranja veto pri končnem sprejemu v članstvo. Iz dokumentov ni razvidno, kdo je odločil, da Moldavija počaka skupaj z Ukrajino. Kišinjev in vlade EU, ki imajo pravico veta, morajo to pojasniti.