Madžarska podpisala za 1,2 mrd. €

Madžarska državna razvojna banka je podpisala pet pogodb, s katerimi naj bi se sredstva iz evropskega mehanizma za okrevanje usmerila v nadgradnjo elektroenergetskega omrežja in pametne števce. Podjetje s političnimi povezavami je izpadlo zaradi pomislekov glede preglednosti. Do roka za izpolnitev pogojev, 31. avgusta, je še devet dni. Pogodbe pa doslej niso prinesle niti kilometra novega kabla niti enega vgrajenega števca.

Papirji so urejeni. Omrežje ni.

Minister István Kapitány je 22. avgusta sporočil, da so pogodbe podpisane (24.hu, Telex). Podpisniki so Magyar Fejlesztési Bank (MFB), madžarska državna razvojna banka, MAVIR kot nacionalni operater prenosnega omrežja, E.ON, nemško komunalno podjetje z madžarsko distribucijo, in MVM, državna energetska skupina.

Denar prihaja iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), evropskega sklada po pandemiji, iz katerega članice prejmejo sredstva šele potem, ko Evropska komisija preveri izpolnitev dogovorjenih reformnih in naložbenih mejnikov (European Commission). Vlada je skoraj 500 mrd. forintov vreden sveženj, približno 1,2 mrd. evrov, opisala kot nov korak pri »prinašanju evropskih sredstev domov« (Népszava). To formulacijo je treba brati previdno. Kot je To Brief poročal pred tremi dnevi, madžarsko ustavno sodišče še presoja enega od zakonov, na katerih temelji sveženj za izpolnitev pogojev, Komisija pa o izplačilu za te mejnike še ni odločila.

Približno 486 mrd. forintov je namenjenih nadgradnji elektroenergetskega omrežja, da bo lahko sprejelo več sončne in vetrne energije (444.hu). Še 54 mrd. forintov naj bi šlo za pametne števce električne energije. Stopnje podpore se razlikujejo: distribucijska podjetja lahko dobijo do 75 odstotkov kritja stroškov, MAVIR do 90 odstotkov, pametni števci pa se financirajo v celoti (Portfolio). Pri omrežnih naložbah morajo operaterji torej zagotoviti tudi svoj kapital, kar iz igre izloča podjetja brez dovolj močne bilance.

Gre za domače pogodbe o nepovratnih sredstvih. MFB nastopa kot posrednik, MAVIR, E.ON in MVM pa so podjetja, ki bodo denar porabila (kormany.hu). Madžarski finančni portal Portfolio je zadevo povzel neposredno: podpisi končujejo administrativno fazo, »praktična izvedba se zdaj lahko začne« (Portfolio). Fizična dela se začnejo po objavi, ne pred njo.

Pogoji EU so spremenili, kdo dobi denar

Eno podjetje je izpadlo. MFB je OPUS TITÁSZ, ki ga madžarski poslovni mediji povezujejo z oligarhom Lőrincem Mészárosem, zaradi preglednosti izključil tako iz sheme za omrežje kot iz sheme za pametne števce (Világgazdaság). OPUS TITÁSZ je umik podpore označil za neutemeljen (Alternativ Energia). To je najkonkretnejši znak, da so evropski pogoji dejansko vplivali na to, kdo lahko prejme sredstva. Madžarska je avgusta zaostrila tudi nadzor nad evropskimi sredstvi, vključno z obvezno uporabo sistema ARACHNE+, podatkovnega orodja Evropske komisije za odkrivanje goljufij, in preverjanjem nasprotij interesov (Schoenherr).

Bruselj mora zdaj presoditi, ali novi pregledi lahko zares preprečijo porabo sredstev v primerih konflikta interesov ali zgolj dopolnijo dokumentacijo pred rokom. Rok za mejnike je 31. avgust, končni rok za zahtevek za izplačilo 30. september, izplačila Komisije pa lahko tečejo do 31. decembra (Schoenherr). Po tem datumu se neporabljeni denar iz RRF dokončno izgubi.

Zakaj je omrežje pomembno tudi zunaj Madžarske

Madžarsko ozko grlo v omrežju ni le gradbeni problem. Če je omrežje prešibko, se sončne in vetrne elektrarne ne morejo priključiti ali pa jih morajo operaterji izklapljati, s čimer se izgublja čista energija in zvišujejo stroški sistema. Težava je širša od Madžarske: po srednji Evropi sredstva iz RRF tečejo v omrežja, ki za fizično širitev potrebujejo leta. Romunski Transelectrica je leta 2026 priključil več kot 2.500 MW novih proizvodnih in hranilnih zmogljivosti (InvesTenergy), romunski izvoz proti Madžarski pa je ob visoki proizvodnji iz sonca dosegal skoraj 3.974 MW (xchg.ro). Močnejše madžarsko omrežje bi državi omogočilo, da tak uvoženi tok bolje sprejme ali preusmeri, namesto da naleti na lokalne omejitve, čezmejni koridor pa bi bil zato koristnejši za obe državi.

Pogodbe niso zgolj politična predstava. Poimensko določeni operaterji so podpisali dogovore, podjetje s političnimi povezavami je izpadlo pri preverjanju, potreba po omrežnih naložbah pa je resnična. Toda prav razlika med podpisano pogodbo in delujočo infrastrukturo je prostor, kjer se začne preizkus odgovornosti. Naslednji dokazi bodo ločeni in poznejši: izplačilo, ki ga potrdi Komisija, oddana javna naročila, vgrajeni števci, predane transformatorske postaje in izmerjeno povečanje zmogljivosti. Dokler tega ni, je Madžarska uredila papirje. Omrežje še čaka.