Madžarska odpira pot do 16,4 milijarde evrov

Madžarski predsednik Tamás Sulyok je podpisal protikorupcijski in preglednostni sveženj, s katerim želi vlada premierja Pétra Magyarja odpreti pot do 16,4 milijarde evrov zamrznjenih evropskih sredstev (Telex, Portfolio). Parlament je sveženj potrdil tri dni prej, z 142 glasovi proti 39.

S podpisom se je končal domači del postopka. Denar s tem še ni sproščen. O tem odloča Evropska komisija, izvršilni organ EU, ki preverja izpolnjevanje reformnih zavez, pri delu sredstev pa tudi vlade držav članic v Svetu EU.

Trije viri, trije nadzorniki

16,4 milijarde evrov ni enoten sveženj. Če ga obravnavamo kot eno samo postavko, se izgubi bistveno vprašanje: kdo nadzira kateri del.

Približno 10 milijard evrov prihaja iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskega naložbenega sklada po pandemiji covida-19, iz katerega države denar prejmejo šele po izpolnitvi dogovorjenih reformnih mejnikov. Napredek najprej oceni Komisija, nato pa plačilo odobrijo vlade držav članic v Svetu (stran Komisije o RRF).

Dodatnih 4,2 milijarde evrov je bilo zamrznjenih po uredbi o pogojevanju s pravno državo, sprejeti leta 2020. Ta EU omogoča zadržanje sredstev, kadar nazadovanje demokratičnih standardov ogroža evropski proračun. Za odpravo suspenza je potrebna kvalificirana večina v Svetu, kar pomeni glasovanje, pri katerem imajo večje države večjo težo, nobena posamezna država pa postopka ne more sama blokirati (EUR-Lex, CER).

Še 2,2 milijarde evrov kohezijskih oziroma regionalnih razvojnih sredstev je odvisnih od presoje Komisije, ali Madžarska izpolnjuje pogoje glede akademske svobode in upravljanja (Euronews, Brussels Signal).

Kaj zakon spreminja in kaj mora preveriti Komisija

Reforme niso zgolj simbolne. Zakon spreminja približno 30 obstoječih predpisov. Madžarski organ za integriteto dobiva širša pooblastila za poseganje v sumljive postopke javnega naročanja, lažne prijave premoženja postajajo kaznivo dejanje, država pa razgrajuje javno-interesne fundacije, znane kot KEKVA, prek katerih so se javna sredstva prenašala na upravne odbore, povezane s politiko (DW). Prav ti kanali korupcijskih tveganj so bili med razlogi za zamrznitev sredstev.

Sprejetje zakona in njegovo izvajanje sta različni vprašanji. Komisija mora zdaj odločiti, ali bo besedilo zakona štela za zadosten dokaz ali bo zahtevala potrditev, da nova pravila dejansko delujejo.

Leta 2023 je Komisija del sredstev za Madžarsko pod Viktorjem Orbánom sprostila, še preden so bile reforme v celoti izvedene. Višji pravni svetovalec Sodišča EU je februarja ocenil, da je Komisija s tem prekoračila svoja pooblastila, in priporočil razveljavitev takratne sprostitve sredstev (European Relations, NDFR). Če bo Sodišče temu sledilo, bodo prihodnje sprostitve denarja zahtevale preverjeno izvajanje reform, ne le zakonodajnih obljub. Odločitev se pričakuje še letos.

Časovni pritisk je velik. Po poročanju madžarskih medijev mora biti največji del sredstev iz sklada za okrevanje pogojen z izpolnitvijo vseh zahtev do konca avgusta, zahtevki za plačilo pa naj bi sledili septembra (Telex). Komisija ima tako približno dva meseca, da presodi, ali lahko organ za integriteto z novimi pooblastili dejansko ustavi sporne razpise in ali se premoženje fundacij KEKVA res vrača pod javni nadzor. Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor je za 14. julij sklical zaslišanje komisarjev, na katerem bo zahteval odgovore (Euronews).

Precedens, ki sega čez Budimpešto

Izid madžarskega primera je pomemben tudi zato, ker bo pokazal, kako resno EU jemlje dogovor »reforme v zameno za denar«. Poljska izkušnja je pokazala, da lahko Komisija po nastopu nove vlade preide od splošne blokade k postopnim izplačilom, če se reforme začnejo izvajati (Bankier). Madžarski primer je bolj zapleten, ker vključuje tri ločene pravne podlage, ne ene same. Primerjava s Slovaško, kjer vlada Roberta Fica slabi neodvisnost tožilstva, medtem ko jo Madžarska poskuša okrepiti, bo pritisk na Komisijo še povečala: pojasniti bo morala, zakaj zakoni ene države zadostujejo, zakoni druge pa ne (Denník N, IBA).

Ker potekajo pogajanja o naslednjem dolgoročnem proračunu EU, bodo vse vlade pozorno spremljale, kaj Bruselj šteje za resnično reformo. Če bo podpisan zakon dovolj, bo model pogojevanja sredstev z reformami preživel, vendar bo izgubil del prisile. Če bo Komisija najprej zahtevala delujoče institucije, tvega, da kaznuje vlado, ki poskuša razgraditi sistem, podedovan od predhodnika. Poletna odločitev bo zato tehtanje med hitrostjo in verodostojnostjo, obojega pa Komisija do avgusta težko zagotovi.