Madžarska s 700 MW po sredstva EU

Madžarska ima od leta 2016 le približno 330 MW nameščenih vetrnih zmogljivosti, kar je za evropske razmere skoraj zanemarljivo (Telex). Premik zdaj ne prihaja iz domače energetske politike, temveč iz evropskega denarja. Evropska komisija je 19. junija Madžarski odobrila približno 10 mrd. evrov sredstev, pri čemer je več kot polovica namenjena podnebnim ciljem (Euronews, Portfolio). Vendar denar ne bo stekel sam od sebe: Budimpešta mora najprej spremeniti delovanje svojega elektroenergetskega sistema.

Ozko grlo je omrežje, ne turbine

Minister za energijo István Kapitány je 24. junija napovedal razpis za najmanj 700 MW novih vetrnih zmogljivosti, osnutek pogojev pa naj bi šel v javno obravnavo sredi julija (444). Že ta en sam krog bi več kot podvojil sedanjo madžarsko vetrno floto. Daljši cilj je do leta 2030 doseči do 4 GW, čeprav so madžarski mediji opozorili, da vetrna zmogljivost pomeni največjo možno proizvodnjo v idealnih razmerah, ne stalne proizvodnje, kakršno zagotavlja jedrski reaktor (VG, 24.hu).

Vetrnice brez omrežja, ki jih lahko sprejme, nimajo velike vrednosti. Vlada je isti teden namenila 479,7 mrd. forintov za posodobitev omrežja in 53,3 mrd. forintov za pametne števce, torej digitalne števce, ki ne merijo le količine porabljene elektrike, temveč tudi čas porabe (Telex). Po navedbah uradnikov bi nadgrajeno omrežje lahko podprlo več kot 4.800 MW priključkov za obnovljive vire (Budapest Times).

Težava ni samo madžarska. Po Evropi se zeleni prehod vse pogosteje ustavlja pri kablih, transformatorskih postajah in priključnih postopkih, ne pri pomanjkanju projektov. Poljska iz energetskega sklada v višini 67,2 mrd. zlotov več kot 61 mrd. zlotov usmerja v omrežja, ne v novo proizvodnjo (GramwZielone). Romunija je iz mehanizma za okrevanje prejela približno 12,97 mrd. evrov, a se še vedno spoprijema z dolgimi vrstami za priključitev na omrežje (European Commission Romania).

Kaj Bruselj v resnici kupuje

Evropska komisija ne financira samo kablov in razdelilnih postaj. Prenovljeni madžarski načrt zahteva tudi spremembe pravil na trgu elektrike: reformo omrežnin, torej vprašanja, kdo plača priključevanje novih virov in vzdrževanje omrežja, ter uvedbo dinamičnega oblikovanja cen, pri katerem se cena elektrike spreminja glede na del dneva. Namen je, da se poraba premakne v ure, ko vetrne in sončne elektrarne proizvajajo največ (Portfolio).

Vse to poteka prek Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), pokoronskega sklada EU, v katerem države denar prejmejo šele po izpolnitvi dogovorjenih reformnih mejnikov (ECA). Ločeno energetsko poglavje REPowerEU namenja približno 704,5 mio. evrov za razvoj omrežja, deloma iz prihodkov dražb v sistemu trgovanja z emisijskimi kuponi EU (European Commission). Izplačil ne bo, dokler Budimpešta ne izpolni mejnikov glede boja proti korupciji, preglednosti javnega naročanja in sodnega nadzora (Euronews).

Najprej pridobijo operaterji omrežij in razvijalci vetrnih projektov, saj dobijo evropsko podprto financiranje in obljubljene priključne zmogljivosti. Gospodinjstva lahko korist občutijo pozneje, vendar le, če bodo pametni števci, prenovljene tarife in dobavitelji elektrike res omogočili premik porabe v cenejše ure. Če se to ne zgodi, se bodo stroški omrežnih nadgradenj v računih za elektriko pokazali prej kot prihranki zaradi obnovljivih virov. Nepovratna sredstva financirajo evropski davkoplačevalci prek skupnega zadolževanja EU, madžarski davkoplačevalci pa nosijo odplačevanje posojil.

Prvi preizkus prihaja julija

Madžarska je doslej izkoristila le majhen del svoje dodelitve iz RRF, precej manj od povprečja izplačil v EU. Odobritev načrta te vrzeli sama po sebi ne zapira.

Izstopa eno tveganje upravljanja. Del sredstev za omrežje bi lahko stekel prek državne razvojne banke MFB kot en sam velik prenos, kar pomeni, da bi Bruselj odobril veliko izplačilo, še preden bi bilo jasno, ali se posamezni projekti pod njim vodijo pravilno (Hungarian Conservative). Takšna struktura bi lahko oslabila projektni nadzor, za katerega Komisija trdi, da ga zahteva.

Osnutek pogojev za vetrni razpis, pričakovan sredi julija, bo prvi konkreten preizkus: kdo bo lahko oddal ponudbo, kako se bodo dodeljevale priključne pravice in ali bo neodvisni nadzor imel dejansko težo. Evropski denar je Madžarsko potisnil na pot, ki je desetletje domače politike ni odprlo. Zdaj bo odločilno, ali bodo razpisna pravila in nadzor nad porabo naravnani k izgradnji infrastrukture ali predvsem k temu, da denar steče brez odgovornosti, ki naj bi jo spremljala.