Madžarska sprosti €6.6 billion za orožje

Nova madžarska vlada je odpravila dve leti trajajoči veto na Evropski mirovni instrument (EPF), zunajproračunski sklad EU, iz katerega se državam povrne del stroškov za orožje, poslano Ukrajini. S tem se sprošča 6,6 milijarde evrov. Odprti zahtevki držav članic do sklada znašajo približno 43 milijard evrov. Države donatorke bodo tako prejele približno 15 centov za vsak evro, ki so ga porabile.

Odprava veta je bila del širšega dogovora. Budimpešta si je v devetih dneh zagotovila 16,4 milijarde evrov prej zamrznjenih strukturnih sredstev EU, dogovor z Ukrajino o pravicah madžarske manjšine, ki varuje šole z madžarskim učnim jezikom in uporabo madžarščine v javni upravi v Zakarpatju (kormany.hu), ter nemško diplomatsko podporo. Kancler Merz je po srečanju s premierjem Magyarjem v Berlinu obljubil pomoč pri vrnitvi Madžarske »v središče Evrope«.

Pritisk na povračila

Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je predlagala, da se 6,6 milijarde evrov razdeli med povračila državam članicam, misijo EU za usposabljanje ukrajinskih sil in neposredne nakupe orožja za Kijev (EEAS, Do Rzeczy). Po prvotni zasnovi EPF so lahko države dobile povrnjenih okoli 40 odstotkov vrednosti podarjene opreme. Formula Kallasove bi ta delež znižala na približno 10 odstotkov.

Najostrejšo številko je navedel slovaški obrambni minister Robert Kaliňák: Slovaška je pričakovala 250 milijonov evrov, prejela pa bo približno 25 milijonov evrov. Država je Ukrajini predala lovce MiG-29 in sisteme zračne obrambe S-300, zdaj pa bo dobila povrnjen le del njihove vrednosti. Podoben pritisk čaka Poljsko (Euronews). Poljska, Slovaška in Nemčija so predlog Kallasove zavrnile na srečanju obrambnih ministrov 8. junija.

Kdo je plačal in kdo pobral

Bilanca nagrajuje državo, ki je blokirala, ne tistih, ki so dajale. Madžarska Ukrajini ni poslala orožja. Dve leti je zadrževala veto, nato pa ga odpravila v zameno za 16,4 milijarde evrov sproščenih sredstev in ukrajinski dogovor o manjšinskih pravicah. Slovaška je izpraznila del svojih vojaških zalog, povrnila pa bo desetino pričakovanega zneska.

Razkorak je vgrajen v samo zasnovo instrumenta. EPF je nastal leta 2021 za omejeno delitev bremen v mirnodobnih razmerah, s prvotno zgornjo mejo petih milijard evrov v sedmih letih. Vojna velikega obsega je to konstrukcijo presegla. Zgornja meja se je zvišala na 17 milijard evrov, toda države članice so Ukrajini prenesle orožje v vrednosti, ki daleč presega zmogljivost sklada (Kyiv Independent).

Arhitektura obvozov

Namesto da bi EU popravila EPF, je okoli njega zgradila druge mehanizme. SAFE, 150 milijard evrov vreden posojilni instrument za evropska obrambna naročila, deluje po pravilih kvalificirane večine, pri kateri posamezna država ne more sama blokirati odločitve. Poljska je prvi obrok iz SAFE, vreden 6,6 milijarde evrov, prejela 29. maja. Posojilo za podporo Ukrajini v vrednosti 90 milijard evrov uporablja okrepljeno sodelovanje, ki skupini pripravljenih držav omogoča nadaljevanje, druge pa lahko ostanejo zunaj. EPF je zdaj zadnji instrument EU za financiranje vojaške pomoči, pri katerem lahko ena država blokira vse, hkrati pa je daleč najmanjši.

Enkratna odprava veta te arhitekture ne spreminja. Vsaka prihodnja madžarska vlada lahko blokado znova uvede, ker zahteva po soglasju pri EPF ostaja zapisana v pravu EU. Nemški zunanji minister je pozval k zamenjavi soglasja z večinskim odločanjem v zunanji politiki (Deutschland.de), toda tudi takšen premik bi zahteval soglasje. Spremembi nasprotuje vsaj deset držav članic.

Odprti spori

Kompromis Kallasove še ni sprejet. Končna formula razdelitve je odvisna od dogovora v Svetu EU, kjer zakonodajo sprejemajo ministri držav članic, Poljska, Nemčija in Slovaška pa ji dejavno nasprotujejo. Na Sodišču EU ostaja odprta tudi tožba iz časa Orbánove vlade proti uporabi prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za EPF; Magyarjeva vlada je ni umaknila.

EPF zato še vedno šteje, vendar drugače kot na začetku vojne. Ob SAFE in posojilu za podporo Ukrajini, ki delujeta v večkrat večjem obsegu, je postal predvsem čakalna vrsta za povračila že opravljenih donacij. Države, ki so prve izpraznile svoje zaloge, zdaj stojijo na koncu vrste, v kateri se izplačilo sproti krči.