Madžarska sprošča omejitev za Paks

Donava je v ponedeljek zjutraj 500 metrov dolvodno od madžarske jedrske elektrarne Paks dosegla 30,22 °C (HVG). S tem je presegla mejo 30 °C, ki varuje ribje populacije in raven raztopljenega kisika v reki. Po običajnih pravilih bi moral Paks zmanjšati proizvodnjo za 640 megavatov.

Madžarski minister za energijo Kapitány István se je odločil drugače. Elektrarni je odobril dvodnevno izjemo in najvišjo dovoljeno temperaturo izpusta zvišal na 31,5 °C. Načrtovano zmanjšanje proizvodnje se je s tem skrčilo na samo 40 MW (Portfolio, Telex). Uradni razlog je bila varnost elektroenergetskega sistema, odločitev pa je sledila priporočilu madžarskega operaterja prenosnega sistema MAVIR. Primer je ozek: ena elektrarna, ena reka, ena ministrska odločitev. A isti konflikt med segreto vodo in zanesljivo oskrbo z elektriko se pojavlja po vsej Evropi.

Zakaj vroče reke pomenijo dražjo elektriko

Jedrske in velike termoelektrarne proizvajajo elektriko tako, da z vrelo vodo ustvarijo paro. Ko para požene turbine, mora elektrarna nekam oddati še velike količine preostale toplote. Večina takšnih obratov za hlajenje uporablja rečno vodo in jo nato v reko vrne toplejšo. Okoljevarstvena dovoljenja zato določajo, koliko dodatne toplote sme reka sprejeti, saj toplejša voda vsebuje manj raztopljenega kisika in lahko povzroči pogin rib. Okvirna direktiva EU o vodah postavlja splošno obveznost varovanja vodnih teles, posamezno dovoljenje elektrarne pa jo pretvori v konkretno temperaturno mejo (eur-lex).

Ko vročinski val reke potisne čez te meje, morajo elektrarne zmanjšati proizvodnjo. Ponudba elektrike pade ravno takrat, ko zaradi klimatskih naprav raste poraba. Na evropskem veleprodajnem trgu električne energije ceno določa zadnja in najdražja elektrarna, ki je še potrebna za pokritje povpraševanja. Če iz sistema izgine poceni in stalna jedrska proizvodnja, njeno mesto pogosto zapolnijo plinske elektrarne, cena pa se zviša za vse, ki so priključeni na omrežje.

Francija je pokazala, kako hitro se tak pritisk razširi. EDF je prejšnji teden jedrsko proizvodnjo zmanjšal za 4,1 GW, kar ustreza približno sedmim odstotkom opoldanskega povpraševanja, ko so temperature rek dosegle dovoljene meje pri reaktorjih, med drugim v Golfechu in Nogent-sur-Seine (Reuters, Le Figaro). Francoski izvoz elektrike je z okoli 10 do 12 GW padel na približno 3 GW (Le Monde). Sosednje države, ki računajo na ta uvoz, so zato občutile pritisk. V Belgiji so četrturne veleprodajne cene v večernih urah presegle 1.000 €/MWh, ko je sončna proizvodnja upadla, potreba po hlajenju pa ostala visoka (Euronews).

Vročina omejuje tudi tovarne

Omejitev ne velja samo za reaktorje. Elektrarne v bližini Mainza in Wiesbadna za hlajenje zajemajo približno 80.000 kubičnih metrov renske vode na uro in jim grozijo delne zaustavitve, če se Ren približa 28 °C. Tudi kemična tovarna Budenheim bi morala pri podobnih temperaturah zmanjšati energetsko intenzivne procese (Tagesschau). Porenje - Pfalška je že sprožila prvo opozorilno stopnjo zaradi segrevanja rek; višje stopnje so dosegli v letih 2018, 2019, 2022 in 2025 (Rhein-Ahr-Anzeiger). To ni več izjema.

Kdo plača odločitev

Madžarska izjema je v omrežju ohranila približno 600 MW poceni jedrske proizvodnje in omejila cenovni skok, ki bi ga sicer občutili porabniki. Strošek je prevzela Donava. Vlada trdi, da stalno spremljanje ni pokazalo nevarnosti za vodno življenje (HVG, Telex), vendar ni objavila ne neodvisnih podatkov o raztopljenem kisiku ne ekološke presoje. Le nekaj dni prej je ista vlada začetno zmanjšanje proizvodnje v Paksu opisovala kot rutinsko in obvladljivo. Do ponedeljka so nadaljnja zmanjšanja postala nesprejemljiva (444.hu). Preobrata ni pojasnila.

Tudi Francija ima enako pravno možnost. Med vročinskim valom leta 2022 so štiri francoske elektrarne skupaj 24 dni obratovale z okoljskimi izjemami (Le Monde). Leta 2026 je EDF proizvodnjo zmanjšal in do objave poročil ni zaprosil za novo izjemo. Razlika torej ni v pravu, temveč v politični presoji: Francija je sprejela izpad ponudbe, Madžarska pa ekološko tveganje.

Ker bodo vročinski valovi pogostejši, se bodo temperaturne omejitve rek vse pogosteje križale s povpraševanjem po elektriki, ki ga ustvarja prav vročina. Vsaka izjema brez preglednih ekoloških dokazov olajša naslednjo.