Madžarski razpisi prikrivajo preplačila

Madžarski Organ za integriteto, protikorupcijski organ, ki ga je Budimpešta leta 2022 ustanovila pod pritiskom Evropske unije, opozarja, da so previsoke cene pogosto vgrajene že v način priprave in oddaje javnih naročil (Integrity Authority). Dokumentacija je lahko formalno brezhibna, cena pa še vedno ne odraža poštene tržne vrednosti. Prav ta razkorak med spoštovanjem postopkov in dejansko zaščito javnega denarja razkriva omejitev evropskih nadzornih mehanizmov.

Kako lahko razpis izpolni vsa pravila in vseeno odpove

Naročnik objavi obvestilo, spoštuje roke, oceni ponudbe in odda pogodbo. Na papirju je postopek pravilen. Toda trg, na katerem naj bi ponudniki tekmovali, se lahko oblikuje že pred oddajo prve ponudbe.

Tehnične zahteve se lahko napišejo tako, da ustrezajo enemu dobavitelju. Pogoji za sodelovanje lahko izločijo zunanje ponudnike, ne da bi bili očitno diskriminatorni. Sklopi se lahko združijo v obseg, ki je prevelik za manjša podjetja. Roki so lahko tako kratki, da se novi ponudniki ne morejo pripraviti. OECD med praksami, ki ustvarijo videz konkurence, navaja navidezne ponudbe, rotacijo zmagovalcev in delitev trga; za njimi ostane dokumentacija, ki se navzven težko loči od poštenega tekmovanja (OECD). Tudi evropski pregled javnega naročanja razpise z enim ponudnikom in nizko konkurenco obravnava kot opozorilni znak, ker takšni vzorci kažejo, da je tržni preizkus lahko le formalnost (Single Market Scoreboard).

Posledica so predvidljivi zmagovalci in napihnjene pogodbe, plačane iz evropskih sredstev, čeprav v spisu ni nujno nobene postopkovne kršitve.

Bruselj lahko zamrzne denar, ne zna pa preveriti cene

Evropska unija ima instrumente. Uredba o pogojevanju zaradi kršitev načel pravne države omogoča Evropski komisiji in Svetu, v katerem odločajo vlade držav članic, da zaščitita proračun EU, kadar slabosti v upravljanju ustvarjajo finančno tveganje. Svet jo je leta 2022 uporabil proti Madžarski in začasno ustavil za 6,3 mrd. evrov obveznosti iz kohezijskih programov, ker so bile pomanjkljivosti pri javnem naročanju in protikorupcijskem nadzoru ocenjene kot sistemske (Council Implementing Decision 2022/2506, CER). Ločeno je bil dostop Madžarske do sredstev iz sklada za okrevanje vezan na reformne mejnike pri neodvisnosti sodstva, boju proti korupciji in varovalkah pri javnem naročanju (Commission Hungary RRF page).

To so resnični instrumenti z dejanskimi posledicami. Delujejo pa od zgoraj: sredstva se zamrznejo, določijo se pogoji, preverjajo se mejniki. Ne odgovorijo na vprašanje pri posamezni pogodbi: koliko bi ta cesta, ta informacijski sistem ali ta stavba stali v resnično konkurenčnem postopku?

OLAF, evropski urad za boj proti goljufijam, lahko preiskuje in priporoča izterjave, ne more pa kazensko preganjati (OLAF). Evropsko javno tožilstvo lahko preganja kazniva dejanja zoper proračun EU, vendar potrebuje znake kaznivega ravnanja, kot sta goljufija ali podkupovanje, ne zgolj visoke cene (EPPO). Evropsko računsko sodišče je okvir za preprečevanje goljufij pri skladu za okrevanje označilo kot delo v nastajanju, kar dodatno kaže razliko med preverjanjem mejnikov in presojo, ali so cene poštene (ECA Special Report 06/2026).

Ista slepa pega povsod

V posameznih državah se zgodba bere drugače, vendar nacionalni pogledi praviloma spregledajo isto vprašanje. Nemčija, največja neto plačnica v proračun EU, jo razume predvsem kot vprašanje proračunskega nadzora: ali davkoplačevalci dobijo ustrezno vrednost za svoj denar? (Spiegel). Romunija poudarja madžarske korake proti pristopu k Evropskemu javnemu tožilstvu kot korektiv (Digi24). Poljska položaj bere skozi lastno izkušnjo zamrznjenih evropskih sredstev (Brussels Times). Slovaška poudarja protikorupcijski zagon nove vlade kot dokaz, da se sistem lahko popravi od znotraj (Aktuality.sk).

Vsak pogled zajame del resničnosti. Nobeden pa ne reši vprašanja cene. Tožilci kaznujejo kazniva dejanja. Revizorji opozarjajo na sistemske slabosti. Pogojevanje zamrzne sredstva. Da bi dokazala previsoko ceno, pa bi morala Komisija pokazati, koliko bi morala pogodba stati na resnično odprtem trgu. Nobena obstoječa institucija EU tega odgovora sistematično ne daje.

Madžarski Organ za integriteto je opozoril na vrzel, ki je Bruselj še ni zaprl. Razpis je lahko zakonit, na papirju konkurenčen in hkrati predrag. Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče imata mandat in podatke, da razvijeta primerjalna merila tržnih cen. Dokler te zmogljivosti ne bo, bo zaščita proračuna EU lažje zaznavala kršitve pravil kot napihnjene pogodbe, ki pravil formalno sploh ne kršijo.