Madžarska širi pritožbe pred rokom za 10 mrd. evrov

Madžarska je 26. avgusta spremenila zakon o kazenskem postopku, tako da lahko odslej vsakdo izpodbija odločitve, s katerimi policija ali tožilstvo ustavita oziroma zavrneta preiskavo korupcijskih kaznivih dejanj. Po novih pravilih morajo policija in tožilstva anonimizirane različice takšnih odločitev poslati Integritetni upravi, madžarskemu protikorupcijskemu organu, ta pa jih objavi na spletu. Vsaka oseba ali organizacija ima nato dva meseca časa, da vloži formalni predlog za presojo (Telex, Magyar Közlöny).

Časovnica ni naključna. Budimpešta mora do 31. avgusta izpolniti protikorupcijske pogoje, znane kot »super mejniki«, od katerih je odvisen dostop do približno 10 milijard evrov zamrznjenih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost (sporočilo Sveta). Kot je poročal To Brief, naj bi po neuradnih informacijah iz Evropske komisije in Budimpešte Madžarska napredovala v smeri izpolnitve pogojev. Objavljena pravna presoja tega še ni potrdila.

Kaj zakon dejansko spreminja

Zakon ne odpira znova vseh zadev iz obdobja Viktorja Orbána. Širi pa obstoječi madžarski postopek presoje, ki je bil doslej omejen na žrtve in prvotne prijavitelje. Zdaj lahko predlog vloži kdorkoli (Index, K-Monitor). Ker se morajo odločitve objaviti, jih lahko najdejo tudi zunanji akterji. S tem odpade prva ovira: odločitve, ki je javnost ne vidi, tudi ne more izpodbijati.

Predlog se najprej vrne organu, ki je zadevo zaprl. Če policija ali tožilstvo svoje odločitve ne spremenita, spis prevzame preiskovalni sodnik pri Osrednjem okrajnem sodišču v Budi (UJBTK). Integritetna uprava odločitve objavlja, ne odloča pa o njih; ločeno lahko tudi sama vlaga predloge za presojo (Magyar Közlöny). Postopek zajema korupcijo, zlorabo uradnega položaja, proračunske goljufije, kartele pri javnem naročanju in povezano pranje denarja, razširitev iz leta 2026 pa dodaja še hujša premoženjska kazniva dejanja proti nacionalnemu premoženju (Telex, Jogászvilág).

Številke svarijo pred pretiravanjem

Postopek je že prinesel nekaj rezultatov. Evidence Integritetne uprave kažejo, da je vsaj eno okrožno tožilstvo razveljavilo sklep o ustavitvi in odredilo nadaljevanje preiskave; v drugi zadevi je tožilstvo samo umaknilo svojo odločitev o zaprtju primera (JOG/107/2025, JOG/53/2025). Skupna slika pa ostaja šibka. K-Monitor, madžarska protikorupcijska organizacija, navaja uspešnost 13,8 odstotka leta 2023, 5 odstotkov leta 2024 in 7 odstotkov leta 2025 (K-Monitor). Ločen pravni pregled je zajel 101 primer, od katerih se jih je 78 končalo z zavrnitvijo, le 11 pa z razveljavitvijo (UJBTK).

Vodja Integritetne uprave Ferenc Pál Bíró je za Politico dejal, da bo z oceno protikorupcijskega zagona počakal do leta 2027. Ob tem je opozoril, da usmerjanje velikih zneskov v sistem z dolgo zgodovino korupcije ustvarja nova tveganja zlorab (Politico).

Preizkus za Komisijo je izvrševanje, ne še en zakon

Budimpešta to spremembo pred rokom povezuje s širšim svežnjem obljub o nadzoru nad evropskimi sredstvi: registrom za izključitev pravnomočno obsojenih podjetij iz javnih naročil, orodji EU za preverjanje tveganj pri financiranih programih in prvimi koraki k pridružitvi Evropskemu javnemu tožilstvu, čezmejnemu tožilskemu organu EU (Schoenherr, Euronews).

Zdaj je ključno, ali bo Evropska komisija, ki presoja izpolnitev mejnikov, Madžarsko ocenila po pravni obliki ali po dokazih o dejanskem izvrševanju. Generalna pravobranilka Sodišča EU, pravna svetovalka najvišjega sodišča Unije, katere mnenja niso zavezujoča, imajo pa težo, je menila, da Komisija sredstev, povezanih z Madžarsko, ne bi smela sprostiti, dokler reforme niso »veljavne in učinkovito uporabljene« (Onvista/Reuters). Dokumenti nizozemskega parlamenta poudarjajo, da mora ostati mogoča izterjava denarja, če bi se pozneje izkazalo, da so bile prejšnje sprostitve sredstev neupravičeno utemeljene (Rijksoverheid).

Po pravilih evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost (Uredba 2021/241, člen 24) mora Madžarska predložiti formalni zahtevek za plačilo, podprt z dokazi in povzetkom revizije, šele nato lahko Komisija presodi izpolnitev mejnikov. Ta presoja še ni objavljena. Nova pot presoje je resnična izboljšava: korupcijske zadeve, ki so prej lahko izginile v tožilski tišini, se zdaj lahko najdejo in izpodbijajo. Ali bo to v večjem obsegu spremenilo izide, pa je odvisno od tega, ali bodo tožilci in sodniki sprejemali odločitve, ki jih bo Komisija lahko preverila. Ne zadostuje zakon, ki ustreza roku. Komisija mora to razliko jasno pokazati, ko bo objavila svojo oceno.