Intel krepi irske čipe za UI

Intel širi svojo tovarno čipov pri Dublinu in v kampus Leixlip vlaga 5 milijard evrov, da bi povečal proizvodnjo naprednejših strežniških procesorjev (Intel, RTÉ). Za Evropo je to otipljiv industrijski uspeh: dejanska tovarna, dejanska proizvodnja in čipi, izdelani na evropskih tleh. Hkrati pa primer Leixlipa pokaže razliko med tem, da Evropa povečuje proizvodne zmogljivosti, in tem, da bi zares nadzorovala dobavno verigo, od katere so te zmogljivosti odvisne.

Tovarna Fab 34 že stoji. Intel zdaj posodablja njeno opremo, da bo lahko izdelovala več rezin Intel 3 za strežniške procesorje Xeon, ki se uporabljajo v podatkovnih centrih za umetno inteligenco in pri visokozmogljivem računalništvu (Irish Times). Rezina je tanek silicijev disk, na katerega se pred razrezom vtisne več čipov. Ta del proizvodnje, imenovan »front-end«, je tehnološko najzahtevnejši del izdelave čipov, Leixlip pa ga že obvlada.

Pri tem je potrebna natančnost. Intel na Irskem ne gradi evropskega tekmeca Nvidiinim grafičnim procesorjem, ki danes poganjajo učenje največjih modelov umetne inteligence. Procesorji Xeon v strežnikih delujejo ob grafičnih procesorjih. Za infrastrukturo umetne inteligence so pomembni, vendar niso komponenta, ki trenutno določa tekmo v najnaprednejših sistemih (Intel, Reuters via Investing.com).

Zakaj je denar dobila Irska, ne Nemčija

Primerjava z Magdeburgom pojasni del odločitve. Intelova načrtovana nova megatovarna v Saški-Anhalt, vredna približno 30 milijard evrov in podprta z obsežnimi nemškimi subvencijami, je po finančnem prestrukturiranju podjetja obstala (Handelsblatt, upday). Gradnja tovarne od začetka pomeni hkratno vzpostavljanje čistih prostorov, elektroenergetskih sistemov, čiščenja vode, usposobljenih ekip in dobaviteljske mreže, medtem ko se trg čipov ves čas premika.

Leixlip je nasprotje tega. Kampus zaposluje približno 4.900 ljudi, deluje že desetletja, Intel pa je na Irskem od leta 1989 vložil okoli 30 milijard evrov (RTÉ, Europa Press). Nemške subvencije niso odtehtale tveganja nove lokacije, ko ima Intel na Irskem že delujočo industrijsko osnovo. Ko je kapital dražji in ga je manj, denar praviloma teče tja, kjer sistem že deluje (n-tv).

Zmogljivosti brez nadzora

Intel ni razkril ključne številke: koliko dodatnih rezin na mesec bo proizvedla Fab 34. Brez tega ni mogoče izračunati, koliko ta naložba Evropo približa cilju evropskega akta o čipih, po katerem naj bi EU svoj delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030 povečala s približno 10 odstotkov na 20 odstotkov (European Commission).

Druge članice dodajajo posamezne dele verige. Češka z 450 milijoni evrov odobrene državne pomoči prek ameriškega Onsemija gradi zmogljivosti za močnostne čipe (Data Center Dynamics). Španski program PERTE Chip, vreden 12,25 milijarde evrov, financira predvsem načrtovanje čipov ter raziskave in razvoj, ne pa množične proizvodnje (El País). Vsak projekt doda delček. Nobeden sam po sebi ne prinese neodvisnosti.

Vrzel v suverenosti se pokaže, ko pogledamo, kdo nadzoruje verigo. Evropa dobi več proizvodnje rezin na Irskem, korporativni nadzor pa ostaja pri Intelu, ameriškem podjetju. Litografske naprave v tovarni prihajajo iz nizozemskega ASML, najmočnejšega evropskega podjetja v polprevodniški industriji, vendar je tudi ASML odvisen od ameriške programske opreme in od svoje hčerinske družbe Cymer v San Diegu, ki proizvaja svetlobne vire. Washington od leta 2019 z ameriškimi pravili o nadzoru izvoza, ki veljajo za izdelke z ameriško tehnologijo, omejuje dobavo najnaprednejših ASML-jevih naprav na Kitajsko (Tech Policy Press, European Commission). »Izdelano v Evropi« zato še ne pomeni »pod evropskim nadzorom«.

Kdo pridobi, kdo plača

Najprej pridobi Irska: več sto stalnih delovnih mest, več tisoč gradbenih zaposlitev in še globlje zasidrano vlogo tujih multinacionalk v njenem gospodarstvu. Ta model prinaša tudi tveganje koncentracije. Business Insider España je ob sklicevanju na špansko fiskalno analizo poročal, da samo tri podjetja ustvarijo skoraj polovico irskih prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb (Business Insider España). Intel je hkrati okrepil svoj položaj, ko je odkupil Apollov 49-odstotni delež v Fab 34 za 14,2 milijarde dolarjev, deloma z okoli 6,5 milijarde dolarjev novega dolga (Data Center Dynamics).

Za to fazo naložbe za zdaj niso razkrili novih irskih nepovratnih sredstev ali subvencije iz evropskega akta o čipih. Če se javni denar pojavi pozneje, se spremeni tudi razdelitev tveganj. Intel ostaja izpostavljen še enemu vprašanju: ali bodo kupci zmogljivosti dejansko naročili. Podjetje še nima velikega zunanjega naročnika za svojo livarsko dejavnost in je že sporočilo, da bo zmogljivosti dodajalo tam, kjer bo zunanje povpraševanje zavezano vnaprej (Data Center Dynamics).

Leixlip je resen industrijski uspeh. Toda evropska vrzel ni zgolj v številu tovarn. Gre za celoten nabor orodij, programske opreme, dobaviteljev in pravnih vzvodov, ki so potrebni, da lahko celina proizvaja čipe brez američnega dovoljenja. Nobena posamezna naložba, tudi zelo velika, tega ne zapre.