Iran ne razkriva imen tankerjev v Hormuzu

Iranska revolucionarna garda je 17. oktobra sporočila, da sta v Hormuški ožini na minah zadela dva tankerja. Reuters je v poročilu, ki ga je objavil pomorski portal gCaptain, navedel, da trditve niso bile neodvisno potrjene (gCaptain). Teheran ni imenoval nobene od ladij. Napadi, ki so jih britanski pomorski opazovalci tisti teden zabeležili, so bili drugi incidenti, zgodili pa so se drugje, na plovni poti, od katere je Evropa delno odvisna pri oskrbi s plinom.

Dve trditvi, nobenega imena ladje

V prvi izjavi garde je bil opisan supertanker z več kot dvema milijonoma sodov surove nafte, ki naj bi zagorel po plovbi po poti, ki jo Teheran označuje za »nepooblaščeno« (Tasnim). S tem izrazom Iran uveljavlja pravico, da odloča, kdo sme pluti skozi ožino. Garda za takšno pravilo ne navaja pravne podlage.

V drugi izjavi je pisalo, da je eksplozija v strojnici onesposobila še en supertanker podobne velikosti (Tasnim). V nobeni od izjav ni bilo identifikacijske številke IMO, trajne oznake, ki omogoča povezavo ladje z njenim lastnikom in zgodovino gibanja. Prav tako niso navedli položaja ladje ali pričevanja posadke.

Kaj kažejo britanska opozorila

Britanska služba za pomorsko trgovino in operacije UKMTO, ki posreduje prijave incidentov med ladjami in mornaricami, je zabeležila, da je 16. oktobra ob savdski obali v Perzijskem zalivu, daleč od Hormuške ožine, neznani izstrelek zadel tanker (UKMTO). Posadka se je varno umaknila z ladje.

Tisti večer je poveljnik ladje prijavil, da so z majhnega čolna proti tankerju izstrelili raketno granato. Zgodilo se je ob istem savdskem pristanišču Al Džubajl (UKMTO). V nobenem opozorilu niso navedli imena ladje ali omenili mine.

Edini tanker, ki so ga tisti teden poimensko navedli, je mogoče zlahka zamenjati z iranskima supertankerjema. Indijski minister za pomorstvo je povedal, da je izstrelek 16. oktobra zadel ladjo MT ST 3, na kateri je bilo 15 indijskih mornarjev, in da so vsi na varnem (The National). Izstrelek ni mina, noben vir pa te ladje ne povezuje s trditvami garde.

Mine v ožini niso zgolj hipotetična nevarnost. Navigacijsko opozorilo hidrografskega urada pakistanske mornarice, izdano junija in 17. oktobra še vedno navedeno kot veljavno, poroča o »potrjeni mini« blizu pristopa k plovnemu pasu za plovbo proti vzhodu (Pakistan Navy). Opozorilo potrjuje, da so oblasti nevarnost uradno zabeležile. Ne dokazuje pa, da je mina še vedno tam ali da je zadela katerega od tankerjev.

Kje je Evropa izpostavljena

Promet je bil skromen že pred soboto. UKMTO je v tednu, ki se je končal 14. oktobra, zabeležil 254 prehodov, približno 70 odstotkov manj kot pred vojno (Anadolu). Iranska razglasitev zaprtja sama po sebi ne preusmeri ladij; o plovbi odločajo lastniki, poveljniki ladij in zavarovalnice.

Evropski kupci so izpostavljeni predvsem zaradi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da je leta 2025 skozi Hormuško ožino prispelo približno 7 odstotkov evropskega uvoza LNG. Opozarja tudi, da katarski LNG nima cevovodne poti, ki bi obšla ožino (IEA).

Italijanski Edison je sporočil, da je do 28. septembra zamudil 35 katarskih pošiljk in jih 23 nadomestil z drugimi (Edison). Te izgube so nastale pred novimi trditvami, prav tako potopitve tovornih ladij, o katerih smo poročali 15. oktobra (To Brief). Doslej objavljene informacije ne kažejo, da bi evropski kupec, zavarovalnica ali ladjar zaradi domnevnih dveh napadov z minami spremenil načrte.

Evropske mornarice za zdaj ne morejo preveriti trditev o minah. Po pismu nizozemske vlade z 2. oktobra francosko-britanska obrambna misija za Hormuško ožino še ni bila aktivirana, nizozemska fregata, ki pluje proti vzhodu, pa je poveljniška ladja in ne ladja za iskanje min (Tweede Kamer). Poveljniška ladja usklajuje druge ladje. Plovila za iskanje in odstranjevanje min so specializirana za odkrivanje in čiščenje min, spremstvo ladij pa samo po sebi ne more očistiti plovne poti.

Garda ni navedla imen ladij, identifikacijskih številk ali položajev, ki bi jih bilo mogoče preveriti. Britanski opozorili opisujeta napad z izstrelkom in napad z raketno granato ob savdski obali, ne pa napadov z minami v Hormuški ožini, zato iranskih trditev ne potrjujeta. Prav tako ne izključujeta ločenih incidentov. Teheran bi vprašanje lahko razjasnil z navedbo imen ladij. Sicer bi moral o poškodovanem trupu poročati lastnik ali država zastave, torej država, v kateri je ladja registrirana. Dokler tega ne stori nihče od njiju, so trditve o minah opozorilo pomorskemu prometu, ne pa dokaz napadov.